tag:blogger.com,1999:blog-17964117838826728132024-02-20T21:41:26.473+01:00Besede z LennoNekaj zame, morda še za koga drugega... za tiste, ki ne gredo skozi ta svet z zaprtimi očmi; za tiste, ki vidijo, slišijo in poskušajo razumeti, čeprav ne čutijo in ne razmišljajo enako kot jaz.Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.comBlogger96125tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-62404131977518694992022-10-05T12:06:00.003+02:002022-10-05T12:06:54.282+02:00Očarljivi, divji CresLennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-69867534397028606542021-12-03T18:48:00.002+01:002021-12-03T18:48:37.369+01:00Konec pomeni vedno začetek<p>Priznam. Tudi sama sem takšna. Kadar se imam lepo in sem z ljudmi, s katerimi mi je lepo, si želim, da bi se čas ustavil. Verjetno smo vsi takšni. Zato nam je žal, ko je konec poletja, praznikov, ko se vrnemo z dopusta, ko se enkratna zabava bliža koncu... če se imamo seveda lepo. Ne razmišljamo preveč o tem, da se "vsega dobrega človek enkrat nažre". A tako je.... lahko smo veseli, da je tako, saj bi z raztegovanjem lepih trenutkov v nedogled ti izgubili svoj čar. Dejstvo je, da konec pomeni vedno začetek... nečesa drugega. Kaj bi si lahko človek želel boljšega, saj se mu ponujajo vedno novi izzivi in nove situacije, ki prinašajo nove lepe spomine, izkušnje, spoznavanje novih ljudi in novih krajev. </p><p>Letošnje poletje, podaljšano v jesen, je prineslo ogromen koš spominov na lepe trenutke, nova spoznanja in izkušnje. Že zelo dolgo si nisem privoščila takšnega razkošja razvajanja potovanj, uživanja na plažah, gurmanskih užitkov in seveda druženja. A misli me vodijo že v drugo leto ... sedaj, ko je zunaj vreme, v katerem ne najdem ravno presežkov za preživljanje lepih trenutkov, se sprehajam po raznih blogih in vsebinah o potovanjih, ki so jih na spletu pustili drugi ljudje. Hvala zanje. Škoda, da tako malo ljudi prenaša svoje potovalne izkušnje na splet. Izkušnje drugih so dragocene, ker so jih doživeli sami in jih ne prodajajo (vsaj menim, da jih ne). Lepo se je sprehajati po Visu, Dugem otoku, Mljetu... in iskati tisto vžigalico, ki zaneti plamenček želje "hhmmm, to pa bilo vredno obiskati". Ker samo fotografija, v katero sem resnično nora, enostavno ni dovolj. Mora biti še zgodba za njo, nekaj, kar v kopici lepot tega sveta (no, saj sem omejena na bližino Slovenije) izbere ravno to... kot pravijo turistični vodiči "novo destinacijo". Torej... iščem moje destinacije za leto, ki prihaja... Morda ne bo tako razkošno, kot je bilo letošnje, a zato moram še posebej razmislit, kam me bo vodila pot. Če bi imela neskončno denarja in časa, se ne bi ukvarjala s tem. Pregrešno enkratno je, kadar sedež v avto in se enostavno odpelješ dogodivščinam naproti. Nekaj mi pravi, da še nekaj časa zame to ne bo možno. Zato... raziskujem.. Za spomin pa nekaj utrinkov letošnjega poletja...</p><p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgs28wKurn_tuQT0_NsAhdt9z32AYqrJo1k5DQhMM9PdtA1gURqC9wc8NznFwpDxCCOEnpC_oNs4y6QS7Jb_5RkkChY80enWsRxqnS9rSusrmB3RDgTU9flgZb0aMayZcqfmSc1ZlcV_MDy/s3000/RD_Roca_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2000" data-original-width="3000" height="427" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgs28wKurn_tuQT0_NsAhdt9z32AYqrJo1k5DQhMM9PdtA1gURqC9wc8NznFwpDxCCOEnpC_oNs4y6QS7Jb_5RkkChY80enWsRxqnS9rSusrmB3RDgTU9flgZb0aMayZcqfmSc1ZlcV_MDy/w640-h427/RD_Roca_2.jpg" width="640" /></a></div><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">Rt Boca, najbolj zahodni del Evrope</div><p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjyD6iAptpETKt3b_NVJoA22BVnu3m_g_rXDzLhe9wz3rWFnr2Gjd6qnwyh9HUXITTNefBVO7Oyy1Eq7S0fBgeMRM7UCb3UsKiVTIQmk4hg_eyvqVeeG1xphVfehvxFxyakBZ2Zh0Sq4xs3/s6000/Alfama_1.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="4000" data-original-width="6000" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjyD6iAptpETKt3b_NVJoA22BVnu3m_g_rXDzLhe9wz3rWFnr2Gjd6qnwyh9HUXITTNefBVO7Oyy1Eq7S0fBgeMRM7UCb3UsKiVTIQmk4hg_eyvqVeeG1xphVfehvxFxyakBZ2Zh0Sq4xs3/w640-h426/Alfama_1.JPG" width="640" /></a></div><br /><div style="text-align: center;">Alfama, Lizbona</div><div style="text-align: center;"><br /></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhd3guDd35qS-VsfAGyR8-2gNh4FLL8vjRid6ApI4uMZVCsFjrP_F8d-GMz0HO8ZcUyGIUkJZUOrQqR3S9_Bv2wnFg4WX2BvOnA4HNvtQkxMk4eQVV0DovsORnbKJSO-I3s-IlzmDg0bpx9/s1500/Lana_Istra_43.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1000" data-original-width="1500" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhd3guDd35qS-VsfAGyR8-2gNh4FLL8vjRid6ApI4uMZVCsFjrP_F8d-GMz0HO8ZcUyGIUkJZUOrQqR3S9_Bv2wnFg4WX2BvOnA4HNvtQkxMk4eQVV0DovsORnbKJSO-I3s-IlzmDg0bpx9/w640-h426/Lana_Istra_43.JPG" width="640" /></a></div><br /><div style="text-align: center;">Motovin, Istra</div><div style="text-align: center;"><br /></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjRaDvC2oeoEtk22g6EzeHVyPaDEut4WvzIuyzy5tTtxW-TWWSneSeGSS9wL4bGxiNvdMQ2mWoGHgPT62Ky8up-CeYLuDsBQVCqPLPMl1n_eelGHDszyBrmSKR_RZ6XrEQpEfPsQh_aXKip/s1500/Lana_Kvarner_37.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1000" data-original-width="1500" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjRaDvC2oeoEtk22g6EzeHVyPaDEut4WvzIuyzy5tTtxW-TWWSneSeGSS9wL4bGxiNvdMQ2mWoGHgPT62Ky8up-CeYLuDsBQVCqPLPMl1n_eelGHDszyBrmSKR_RZ6XrEQpEfPsQh_aXKip/w640-h426/Lana_Kvarner_37.jpg" width="640" /></a></div><br /><div style="text-align: center;">Lovran, Opatijska riviera</div><div style="text-align: center;"><br /></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgLfA6iVNhyphenhyphenII5ojJ4EUAiitwMKYwQLcmfjyz2HLOqVOYSV5u8Yw1FphA9uJ7iTYIw8qRYGg03RmUr6ZTisGIQamLBI0We3cOOUBD6Biow1SP57UI1oR6uWOTvHGK-TUe1lXdW-L-5Xfcqh/s1800/Pelje%25C5%25A1ac_jun2021_27.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1200" data-original-width="1800" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgLfA6iVNhyphenhyphenII5ojJ4EUAiitwMKYwQLcmfjyz2HLOqVOYSV5u8Yw1FphA9uJ7iTYIw8qRYGg03RmUr6ZTisGIQamLBI0We3cOOUBD6Biow1SP57UI1oR6uWOTvHGK-TUe1lXdW-L-5Xfcqh/w640-h426/Pelje%25C5%25A1ac_jun2021_27.JPG" width="640" /></a></div><div><br /></div>Pelješac<br /><div style="text-align: center;"><br /></div>Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-81988448605495499152021-11-21T17:22:00.006+01:002021-11-21T17:33:30.459+01:00Ponovno ... in ponovno v novembru<p>Uspelo! Vesela! Iskreno, ker je to morda najbliže temu, kar bi nekoč rada naredila... a sedaj ni pravi čas... Blog sem začela pisati davnega leta 2007. Najprej so bile Besede s Piko, nato so postale Besede z Lenno. Morda je Pika postala enostavno premlada ali bolje preveč naivna za virtualni svet. A vse skupaj se je začelo 30.novembra 2007. Prva objava je bila posvečena mojemu otroku, ki je takrat dopolnil 23 let. Kmalu jih bo imel 37. Čas je minil... ne samo čas, življenje... Spremenilo se je toliko stvari, toliko ljudi je odšlo iz mojega življenja in v bistvu ni stopil vanj skoraj nihče nov; nihče, ki bi v meni, v moji duši pustil sledi ... Vsaj od zadnje objave na tem blogu ne. Kje sem danes? Dovolj časa bo za to. Kje je virtualni svet danes? Na žalost ugotavljam, da je prevladal nad realnim svetom. Čeprav sem sama pisala blog, čeprav sem takrat velikokrat debatirala preko komentarjev s številnimi takratnimi blogerji, čeprav sem se ukvarjala s FB oglaševanjem, pisala za spletne portale... ugotavljam, da je kljub prednostim, ki jih nedvomno ima, postal prevladujoča komunikacija med ljudmi in nam kot takšen jemlje človečnost. Zame je še vedno osebni stik, besede, izrečene iz oči v oči, objem, nasmeh, poljub tisto, kar je dejansko pomembno v življenju. Tako pa opazujem svet okrog sebe ... ljudi, ki sedijo za isto mizo v lokalu, kjer bi se naj družili, pa nenehno gledajo vsak v svoj telefon; starše, ki pred otroka položijo telefon in mu predvajajo iste risanke, zgodbice, da se ni potrebno ukvarjati z njim; mlade popotnike, ki ne vidijo nič drugega okrog sebe kot najbolj "in" mesta za selfi... in se vprašam, kje sem, kdo smo in kam gremo... Danes so generacija ljudje s starostno razliko pet, morda malo več let... starejši in mlajši so že druga generacija... Včasih so bile v glavnem tri generacije... Svet se spreminja s hitrostjo, ki jo naš razum, še manj srce in duša, v bistvu ne dojemajo. Zato sem vesela vsega, kar kaže, da se "kolo" medsebojnih odnosov vrti vsaj malo nazaj. Zame so bili to nedvomno mladi, ki so se zoperstavili praznim floskulam voditeljev in bogati oligarhiji, ki vlada temu svetu, na nedavni podnebni konferenci v Glasgowu. Zame so bili to nedvomno mladi, ki so preko civilne iniciative ponesli z nami vsemi skupaj odločen "proti" Zakonu o vodah. Torej ni svet črn, čeprav v teh časih "pandemije" slika ravno takšen obraz. Dejstvo je, da se še vedno ne zavedamo moči, ki jo imamo ljudje, kadar se združimo za nekaj, kar je dobro na splošno za vse nas. Prav tako se ne zavedamo, kdo ima največ koristi, kadar se sami delimo(ali nas delijo) na "rdeče in bele", "cepljene in necepljene" in podobno, kadar nam nenehno preko medijev in vseh ostalih poti komunikacije vzbujajo strah.... Različno mislimo, čutimo, se odzivamo, a na neki stopnji smo enotni v tem, kaj želimo v bistvu zase in svoje najdražje. Verjamem v civilno iniciativo. Ne verjamem v nobeno politično stranko, strujo, liderje... ni v njihovi naravi, da ne bi želeli svojo moč oziroma pozicijo moči, ker jim moč dajemo izključno mi, zlorabiti za svoje parcialne interese. Ne, nič ni narobe, če človek, ki daje, dobi to vrnjeno nazaj. Tudi politik. Zelo narobe pa je, če nekdo jemlje svojo pozicijo moči za uveljavitev interesov ozke klike sebe in njegovih somišljenikov, sorodnikov, prijateljev in podobnih na račun vseh nas ostalih. Pa dovolj za danes. Jaz sem voda... navidezno mirna, a imam lahko moč, ki jo nihče ne pričakuje... Ne jaz...<b> mi smo voda!</b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhMG1yDSOq0xeUiMyuF0AnD5qbji0NlnSD7pIYUzE7JNRjTgLf2tAY74YTdAZ3FLuKaWpjKYXh8MmjL1qf0sLk1dPRrqBIPbVKDU90ndlOY9N4f3Tc92-lyHSDrmc-cJY8fC6bDhABezD45/s1500/Lana_Kolpa_7.JPG" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1000" data-original-width="1500" height="427" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhMG1yDSOq0xeUiMyuF0AnD5qbji0NlnSD7pIYUzE7JNRjTgLf2tAY74YTdAZ3FLuKaWpjKYXh8MmjL1qf0sLk1dPRrqBIPbVKDU90ndlOY9N4f3Tc92-lyHSDrmc-cJY8fC6bDhABezD45/w640-h427/Lana_Kolpa_7.JPG" width="640" /></a></div><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br /></div><br /><p><br /></p>Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-72282831371538983322021-11-21T16:29:00.003+01:002021-11-21T16:32:36.890+01:00Ponovno tukaj ali zdravo Lenna<p> Morda je "kriv" čas, ki ga imam naenkrat preveč... ne, nisem se še upokojila, čeprav je to eden mojih glavnih ciljev... Dejstvo je, da sem se ponovno srečala z zdravstvenimi težavami, a sem tokrat, za razliko od prejšnjih podobnih izkušenj, ostala doma... Bolniška torej. Kaj naj človek počne, če ne more zares početi ničesar (moram v glavnem ležati)? Blog! Čakaj, čakaj... Morda bi lahko kaj "pametnega" napisala. Saj sem vedno rada pisala... in domišljam si, da niti ne slabo. Zakaj torej ne? Misija nemogoče! Poiščem in zagledam datum... 29.januar 2014. Madonca! Pa to je bilo čisto v nekem drugem času. Vsaj zame. No, če tole kdo bere oziroma, če bom lahko tole prebrala na blogu, mi je "ratalo". Zato poskus... Prvič! Slikca ne more škodit... torej... hhhmmm... Pelješac... čudovit dopust junija letos...Dobra izbira za prvič. Gremo! Prvič!</p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbW-8Ft1dZWDg8vNjli0RCXj7UunKcAgU1J6cxZoY5WTwjaJ4ORMZZYWlxiBl2AQx9T7i-p7W1WstIoDyHjRzTCNLxVUuVHCXPmuQs9znQtRKDVIWF35v-3fNd-dAQIwH70I3QJX_xytOs/s1800/Pelje%25C5%25A1ac_zeleni_4.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1200" data-original-width="1800" height="429" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbW-8Ft1dZWDg8vNjli0RCXj7UunKcAgU1J6cxZoY5WTwjaJ4ORMZZYWlxiBl2AQx9T7i-p7W1WstIoDyHjRzTCNLxVUuVHCXPmuQs9znQtRKDVIWF35v-3fNd-dAQIwH70I3QJX_xytOs/w645-h429/Pelje%25C5%25A1ac_zeleni_4.jpg" width="645" /></a></div><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br /></div><br /><p><br /></p>Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-73209693791014773232014-01-29T01:42:00.001+01:002014-01-29T01:44:04.654+01:00Odvisnost kot oblika nesvobode<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">V življenju je vedno čas, ko je zelo težko ostati zvest svojim načelom. Tistemu smerokazu, poti, ki jo želimo slediti, ker preprosto čutimo, da je tako prav. Seveda ne obstaja prav kot ne obstaja resnica. A vedno obstaja občutek ali smo ali nismo blizu tistemu, kar imenujemo <b>notranje ravnovesje</b>. </span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEig7oY6_L4jlZOBHBcjzJKaeexFdHABR0DLRw8sj-bNxv41ZqCrFwS43lwuQffagmbHuWPipMctuuMCtDR3hcCnaUjsQYYXIQsbb_7lC57Cey89kz-nHU-_DZxOwVf2FaPHQ3UmEEPubPNg/s1600/Lenna_rast_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEig7oY6_L4jlZOBHBcjzJKaeexFdHABR0DLRw8sj-bNxv41ZqCrFwS43lwuQffagmbHuWPipMctuuMCtDR3hcCnaUjsQYYXIQsbb_7lC57Cey89kz-nHU-_DZxOwVf2FaPHQ3UmEEPubPNg/s1600/Lenna_rast_4.jpg" height="424" width="640" /></a></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">Dejstvo je, da samo notranje ravnovesje, čeprav individualno kot smo vsi, daje občutek zadovoljstva. <b>Kadar smo zadovoljni s sabo, sprejemamo svet okrog sebe z bolj odprtimi rokami.</b> Sprejemljivi smo za tisto, kar drugače morda ne sprejemamo ali vsaj ne sprejemamo brezpogojno ali z lahkoto. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: large;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">Eden izmed dejavnikov, ki skoraj vedno predstavlja nasprotje notranjega ravnovesja, zadovoljstva, je nedvomno odvisnost.<b> Odvisnost je najhujša oblika nesvobode, ki jo lahko doživlja človek.</b> </span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjx_MGMlGHyL4UWqWDa4_4ZZ8rGbuNZfuo5pPs544HBJ5z0XfPNfL8o-V2iDkkARYU2jC-czVWi32tu9JvJVEZIQ1uwaCK_0B1MIkmIuT2Aro0ImWrWrOs3SBFECZn_-YfRUOhUNenH-CR_/s1600/Lenna_rast_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjx_MGMlGHyL4UWqWDa4_4ZZ8rGbuNZfuo5pPs544HBJ5z0XfPNfL8o-V2iDkkARYU2jC-czVWi32tu9JvJVEZIQ1uwaCK_0B1MIkmIuT2Aro0ImWrWrOs3SBFECZn_-YfRUOhUNenH-CR_/s1600/Lenna_rast_1.jpg" height="426" width="640" /></a></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">Razumem, da se vsi tisti, ki jim je bila kdajkoli odvzeta svoboda, z mano verjetno ne strinjajo. A odvzem fizične svobode nikdar ni tako problematičen kot odvzem svobode odločanja. Ne, ne govorim o odločanju kot obliki demokracije. Govorim o <b>svobodni izbiri odločanja o svojem življenju</b>. Gre za razumsko, čustveno in duševno svobodo. Te svobode nekdo, ki je odvisen, nima. </span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJ_VyYYpA5-zuCVql3WPNTgOVRdmBfPTmzqrp4cMb5eIfCNPS1GZrbN-ODMF7lIwWtNBqJEbngeoTmtKqkz4IJv8SC7gid5Bn1QEJ9-fGWzQyjDCVFRXpL1xO3V79zSvHXY4SlY9Xxngeo/s1600/Lenna_rast_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJ_VyYYpA5-zuCVql3WPNTgOVRdmBfPTmzqrp4cMb5eIfCNPS1GZrbN-ODMF7lIwWtNBqJEbngeoTmtKqkz4IJv8SC7gid5Bn1QEJ9-fGWzQyjDCVFRXpL1xO3V79zSvHXY4SlY9Xxngeo/s1600/Lenna_rast_2.jpg" height="426" width="640" /></a></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">Kakšna je oblika odvisnosti, ni v bistvu pomembno. Vse oblike odvisnosti imajo namreč podobno osnovo in povzročajo za posameznika enake posledice. Seveda so določene oblike odvisnosti za družbo bolj sprejemljive kot ostale. S tega vidika so tudi ljudje, ki so odvisni od <b>manj sprejemljivih oblik odvisnosti</b>, v družbi manj sprejemljivi. Lahko ste odvisni od računalniških iger ali od odnosov, a boste za družbo bolj sprejemljivi kot nekdo, ki je odvisen od hrane ali od alkohola.</span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg8xF1FHndpSrslqVg4NYwYe9OhbVy3qzqnWOSDRlqkpARZhPS8zr2uLy64P3fB8nu-6Sf6tHtQRb3BNwEj7iwSSuNeSnWUEZZpsHLpsaq7YTBdIuoNEsH2_Jhn5GyUUR59_awcHMgWzMNd/s1600/Lenna_rast_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg8xF1FHndpSrslqVg4NYwYe9OhbVy3qzqnWOSDRlqkpARZhPS8zr2uLy64P3fB8nu-6Sf6tHtQRb3BNwEj7iwSSuNeSnWUEZZpsHLpsaq7YTBdIuoNEsH2_Jhn5GyUUR59_awcHMgWzMNd/s1600/Lenna_rast_3.jpg" height="424" width="640" /></a></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">A nihče od teh odvisnikov nima svojega življenja dejansko v "svojih rokah". Če želite biti dejansko svobodni, se osvobodite odvisnosti. Kako? Zelo težko. <b>Najprej moramo identificirati in priznati sami sebi, da smo odvisnik</b>. Zelo velik korak. Brez njega dejansko ne moremo zastaviti poti osvoboditve od odvisnosti.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">Kadar smo svobodni, razumsko, čustveno, v duši, je v nas vedno pomlad. Pomlad kot čas rasti, ponovnega zagona, rojstva. Takrat dejansko "rastemo" kot osebnost, dejansko živimo. Smisel življenja ni v kopičenju stvari, ampak v <b>osebnostni rasti</b>. Gre za <b>kvaliteto življenja</b>, ki ga živimo, in ne kvantiteto stvari, ki nas obdajajo.</span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjkOa7WvLEVYbGvYArrSZAHmFgbOUBjNWtUxUwY3VxCCP133uV98lyhsLJZUhBHANbPP9ggRy0BztqLPVXgazoPPIslHdsMOxLeK2pOgvodnhOWjitaw2izRqq0RLErREssgONAGTvi53Ep/s1600/Lenna_rast_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjkOa7WvLEVYbGvYArrSZAHmFgbOUBjNWtUxUwY3VxCCP133uV98lyhsLJZUhBHANbPP9ggRy0BztqLPVXgazoPPIslHdsMOxLeK2pOgvodnhOWjitaw2izRqq0RLErREssgONAGTvi53Ep/s1600/Lenna_rast_5.jpg" height="424" width="640" /></a></div>
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></span>Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-13305680233665232392014-01-01T22:38:00.002+01:002014-01-01T22:38:41.412+01:00Kaj ne bom... ali bom<b>Kaj ne bom... ali bom? Seveda v 2014.</b> Poznano? Novo leto je fantastična odskočna deska za vse, kar nismo v vseh preteklih letih, a sedaj bomo. Nedvomno.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg0S8GR-a08YSMY-TsxfDcpKjEloITSdWgIu4n_1Pyvt0bK45kfHkubAHTT7CqAIeGuQBE1JNtnGIMUIvRlZ5v5-eFvB58QOISbT2_HCJjQlO4AnDtmOXz-56ON_vkvq2Uo54TuR1jYbjMa/s1600/Ovinek.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg0S8GR-a08YSMY-TsxfDcpKjEloITSdWgIu4n_1Pyvt0bK45kfHkubAHTT7CqAIeGuQBE1JNtnGIMUIvRlZ5v5-eFvB58QOISbT2_HCJjQlO4AnDtmOXz-56ON_vkvq2Uo54TuR1jYbjMa/s640/Ovinek.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
<br />
Le kaj je takšnega na tem začetku leta, da zbrišemo realnost razmišljanja, statistično objektivnost dolge časovne vrste nečesa "kar nismo" ali še vedno "smo", in zavrtimo kolo ponovno? Morda ni pomemben vzrok, morda je pomembna odločenost. Morda je enostavno laže šteti od ena ponovno dalje... Kdo bi vedel, kajne?<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhze3ohD5JU047a_4Ut12gitZrIX5ueuZowOtW7Y0JAkVxl0n2N6FUPGmm-50akQlm_I7_R3M-BfIbDDsWiq9WngKxLSjn1HBkI8_TxM8XJUmJnG7VbqJepZu3AYt89t9hSovAhyphenhypheni5EL__2/s1600/Kozolci.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhze3ohD5JU047a_4Ut12gitZrIX5ueuZowOtW7Y0JAkVxl0n2N6FUPGmm-50akQlm_I7_R3M-BfIbDDsWiq9WngKxLSjn1HBkI8_TxM8XJUmJnG7VbqJepZu3AYt89t9hSovAhyphenhypheni5EL__2/s640/Kozolci.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
Torej... Kaj ne bom... ali bom? <b>Samo eno je 100%. Še vedno bom jaz.</b> Čeprav bom delala drugače, se odzivala drugače, dajala drugače in sprejemala drugače, ljubila drugače in preklinjala drugače, karkoli... še vedno bom jaz. Samo to vem. 100%! In to mi zadostuje. Da bom, čeprav morda drugačna, a še vedno svobodna, načelna, včasih nemogoče zakomplicirana, preveč občutljiva, a čustvena... pač jaz. Nekaj pomirjujočega je v tem. <b>Da se zavedaš, da ima tvoja duša korenine, ki jih ne izruje noben veter, noben vihar, ne odnese noben plaz... </b><br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhF0H7xCncxWaz19zpo2ROofwuYx09cX8s_M46euUr288YDjOb1ZO85nWIayKosZt2Ee02PXzDp9LLoilk_fzI5f-BJQIhaNOh3B2-wpeTZ4Zox8YWuzrMweycsu6ip78m33t_am5GO-au3/s1600/dvojnost.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="376" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhF0H7xCncxWaz19zpo2ROofwuYx09cX8s_M46euUr288YDjOb1ZO85nWIayKosZt2Ee02PXzDp9LLoilk_fzI5f-BJQIhaNOh3B2-wpeTZ4Zox8YWuzrMweycsu6ip78m33t_am5GO-au3/s640/dvojnost.jpg" width="640" /></a></div>
<b><br /></b>
<b>Ker potem ima tvoja duša, naj jo vrtinčijo okoliščine in dogodki še tako močno, vedno svoj dom. In dom... je varnost. </b>Kadar se počutimo varne, smo lahko vse, kar si želimo. Zares vse! <b>In potem je čisto mogoče, da letos... ne bomo več ali bomo, kajne? </b><br />
<b><br /></b>
<b><br /></b>Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-3934186971091594272013-12-26T00:07:00.000+01:002013-12-26T00:08:19.655+01:00Alea iacta est! <div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;">Neverjetno! Ampak res, prisežem, res se ni nič spremenilo! Kako že pravi moja prijateljica? Ti si osel, ki gre stokrat na led, pade, pa poskusi še sto prvič. Hhmmm, morda sem res osel... ali pa imam pač neskončno velik vztrajnostni moment! Čakaj, fizika je že v preteklosti. Aha, odvisen je od oblike telesa in porazdelitve mase znotraj te oblike. Več mase leži stran od osi vrtenja, večji je vztrajnostni moment. </span></em><em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;">No, oblika telesa prav gotovo ni tako posebna. Pač ženska. Porazdelitev pa... <b>Bingo! Če bi imela košarico A, potem bi imela manjši vztrajnostni moment. </b>Torej nisem kriva jaz! Mati narava ali genetika. </span></em><br />
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></em></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjf0yvu5JWw3yzGQycQMlbT31fEdEiv2Ohxai3Rzo1-TM0ZXpOliXmBy7QE3rGh-EQlWoMlMQyK7onYBV3E5tYu0KRkcukYPD3bhFV4TQ8PVJ_le7BsTfWdnnpRzPID5c6_3imGfM7cA67b/s1600/Lenna_25dec_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjf0yvu5JWw3yzGQycQMlbT31fEdEiv2Ohxai3Rzo1-TM0ZXpOliXmBy7QE3rGh-EQlWoMlMQyK7onYBV3E5tYu0KRkcukYPD3bhFV4TQ8PVJ_le7BsTfWdnnpRzPID5c6_3imGfM7cA67b/s640/Lenna_25dec_2.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;">Kakorkoli... Bistvo problema ostaja, čeprav mi je sedaj jasno, zakaj imam tako velik vztrajnostni moment. <b>In kje je bistvo?</b> Ste imeli že kdaj občutek, da se trudite okrog določene zadeve,
ljudi, stvari, ali česarkoli, a nekako niste uspešni? Najprej pomislite, da se
ne trudite dovolj in se trudite še bolj. Rezultat? Še manjša
"uspešnost". Potem se začnete vpraševati, ali je kaj narobe z vami
ali z vsemi ostalimi. Ker ostali predstavljajo večino, se na koncu vprašate: kaj pri hudiču je narobe z mano? <b>Ali kaj pri hudiču delam narobe? </b></span></em><br />
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><b><br /></b></span></em>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiFwc_-IIcxmM6z1WVDQERgdFiRZhJtyxjjFKxcl53awxqSWv2S1bf3_A1ianzpV-92sAg3VGt-QZq7jC-_vaPFp0rlyo_WaWDj6QcE3bJcaj3C0eJRzEa-d4uPqQeja4W4Gvql3IDGbktc/s1600/Lenna_25dec_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiFwc_-IIcxmM6z1WVDQERgdFiRZhJtyxjjFKxcl53awxqSWv2S1bf3_A1ianzpV-92sAg3VGt-QZq7jC-_vaPFp0rlyo_WaWDj6QcE3bJcaj3C0eJRzEa-d4uPqQeja4W4Gvql3IDGbktc/s640/Lenna_25dec_4.jpg" width="640" /></a></div>
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></em>
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></em>
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;">Če
potem, bolj po naključju kot po temeljiti raziskovalno preiskovalni akciji po
svojem duhovno intelektualnem drobovju, odkrijete, da je vsa zadeva čisto
preprosta, se vam seveda postavi vprašanje, sorazmerno trajanju vašega
neuspešnega življenjskega obdobja: <b>Samo to je krivo?!</b> Vprašanje izraža prej
dvom kot interes po konstruktivnem odgovoru. Logično! Kdo se lahko sprijazni s
tako preprostim odgovorom na več let trajajoče "sranje" v svojem
življenju! </span></em><br />
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></em>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEheiBtHmtfZoZdTmDtlRbXDaxw-abgqcAcdj4H_OZgvepBUNSs4xvdC7HfLF5XOKSUFN3VDZBO0iyjdJYl5ZXG0pBuZjwlMvEcZRRCWm6SI_dgMBrfKEmKmtwvp8mdJzoPuxKbuEBlALPaq/s1600/Lenna_25dec_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEheiBtHmtfZoZdTmDtlRbXDaxw-abgqcAcdj4H_OZgvepBUNSs4xvdC7HfLF5XOKSUFN3VDZBO0iyjdJYl5ZXG0pBuZjwlMvEcZRRCWm6SI_dgMBrfKEmKmtwvp8mdJzoPuxKbuEBlALPaq/s640/Lenna_25dec_5.jpg" width="640" /></a></div>
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></em>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;">Rešitev je bila torej ves čas pred vašimi očmi, samo videli je
niste! Lahko bi bili že pet, deset, petnajst let, celo življenje uspešni, a
nekako niste ali ocenjujete, da niste. In vzrok sploh ni v vas, niti v osebah,
dogodkih, naključjih v vašem življenju... <b>Ne, vzrok je "izven"
vas!</b> Ali bolje: "Krivi" so tisti, ki so vam dali vaše ime in vaš
priimek.Torej v ljudeh v vašem življenju! Vzamem nazaj! Verjetno ne po svoji
krivdi, pač niso vedeli. Tako kot niste vedeli vi. In jaz ne! Pa sem sama (z
očetom mojega otroka) vsadila seme neuspešnosti še nanj! Na mojega otroka! <b>Grozljivo, če dobro
premislim...</b></span></em><br />
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><b><br /></b></span></em></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh2GgIFU8EXqI-8GxNjZkpdbYQ-u3RkcxlYX1V7TGA-Ae1M-gjME3jWOvgw3gMAbhhMjmZt74KNUZLD5gHDf-iD7MbjSuXOLoKIRzwyZaLqgeqib-LEOX1Jjze4sHt_sgY53dz1xOCIKmbF/s1600/Lenna_25dec_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh2GgIFU8EXqI-8GxNjZkpdbYQ-u3RkcxlYX1V7TGA-Ae1M-gjME3jWOvgw3gMAbhhMjmZt74KNUZLD5gHDf-iD7MbjSuXOLoKIRzwyZaLqgeqib-LEOX1Jjze4sHt_sgY53dz1xOCIKmbF/s640/Lenna_25dec_6.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;">Kar se mene tiče, je stvar jasna! <b>Kocka je padla! Pardon: Alea
iacta est!</b> Tudi moja, ne samo kocka Julija Cezarja. Moja reka Rubikon je moje
ime. Moje ime je krivo za vse! Za vse moje neproduktivne napore ali rezultate
brez pravega sadu. <b>Brez sladkega, sočnega soka življenja. </b></span></em><br />
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><b><br /></b></span></em>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg0s6NZRx6yYv7dklvXFtBcntVyZjflT88-nKVxi8llJRjgtpjAwmUauAUM9dUKAFfifJwmtmeG1t1BBz79IxIBHGGTJNqNyXMu0Mhs6hb2SKba2cZ0FwGhPk9r1aLzOjm92406Czti1i7K/s1600/Lenna_25dec_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg0s6NZRx6yYv7dklvXFtBcntVyZjflT88-nKVxi8llJRjgtpjAwmUauAUM9dUKAFfifJwmtmeG1t1BBz79IxIBHGGTJNqNyXMu0Mhs6hb2SKba2cZ0FwGhPk9r1aLzOjm92406Czti1i7K/s640/Lenna_25dec_3.jpg" width="640" /></a></div>
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></em>
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;">Bedarija? Kaj pa
vem?! <b>Nekaj časa zelo moderna zadeva.</b> Kaj hočem, nekako sem vedno par
svetlobnih let za vsemi ostalimi. Odkrivam prednosti "novosti", ko je
že na smetišču zgodovine in se ostali igrajo že z novo igračko. Morda celo
prednost v določenem smislu. Vsaj ni treba ostalim razlagat ničesar, ker že vsi
vse vedo in se ne ukvarjajo z mano. Samo zamahnejo z roko... "eh,
to" ali "eh, spet ona"... Jaz dobim svoj mir odkrivanja
"novosti", oni dobijo mir pred mano. <b>Suum cuique. Vsakemu svoje.</b></span></em><br />
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><b><br /></b></span></em>
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgLE-tP5B-HDyvswIcINQBN-WwhHs3CFQPRAtl3B-jtOT2RvhiYbVgN5lYiCzysEXXfL6qGd7Uo6xp4WmoLbdrxIG1WATVafFEvdHnNXGkD_ZKU1KPajyNPCov0JQAe9quKjRMEXKY5rnDt/s1600/Lenna_25dec_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgLE-tP5B-HDyvswIcINQBN-WwhHs3CFQPRAtl3B-jtOT2RvhiYbVgN5lYiCzysEXXfL6qGd7Uo6xp4WmoLbdrxIG1WATVafFEvdHnNXGkD_ZKU1KPajyNPCov0JQAe9quKjRMEXKY5rnDt/s640/Lenna_25dec_1.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;">O čem, vraga, tale naklada?! Numerologija, jasno! Skeptično, v
celoti, v začetku. Sedaj? Kaj pa vem?! Dobila sem pisemce in glej ga zlomka: Le kako lahko nekdo, ki me RES ne pozna, pozna? Toliko naključno "mojega"
ali "mene" na štirih listih papirja. Sploh nisem
tako edinstveno skrivnostna, kot mislim, da sem. Pravzaprav s kombinacijo
mojega imena in datuma rojstva lahko povzameš kar nekaj mojih lastnosti.Hočem reči... RES mojih lastnosti! Ničesar več o meni. Basta! <b>Ama nesceiri. Ostani neznanec. Neznanka... </b>V času današnje spletne globalizacije lahko kar pozabim na to, kajne? </span></em><o:p></o:p><br />
<em><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></em></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh-OMXb_5bUgFI_wQwOUXKLbsRkW6s_533CCL7ab82s-BN2gx28PB9Ai0MkcamJHt9rnkyorvWIHquyX8-y3wezcIR17mn56LQgZHSKG3q8N3eJWwQ6DlpN2dg10DfQOhPk8h8DKsAoIQh_/s1600/Lenna_25dec_7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh-OMXb_5bUgFI_wQwOUXKLbsRkW6s_533CCL7ab82s-BN2gx28PB9Ai0MkcamJHt9rnkyorvWIHquyX8-y3wezcIR17mn56LQgZHSKG3q8N3eJWwQ6DlpN2dg10DfQOhPk8h8DKsAoIQh_/s640/Lenna_25dec_7.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-style: italic;">In moje ime? <b>Se je striček Shakespeare motil?</b> In kaj je ime? Se ni že
Romeo vpraševal tako, ko se je zaljubil v Julijo? Bi bilo drugače, če bi Julija
imela drugačno ime? Ali Romeo? Naj gre numerologija v R.T! </span><br />
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-style: italic;"><br /></span>
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-style: italic;">Kaj je sploh namen vseh teh besed zgoraj? Naša lahkotnost iskanja vzrokov za lasten "ostati, kar sem" (beri: ne se spremeniti). Bolje, da so vzroki (beri: krivci) izven nas, kajne? Potem se ni treba spreminjat, čeprav nismo, kar bi morali ali želeli biti. Vsemu navkljub: <b>Jaz se bom spreminjala še dalje!</b> <b>Tudi v letu 2014. </b>Drugače je tako, kot da ne živim, kajne? A bi se morali vsi. Čutim tako. Vi ne?</span><br />
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-style: italic;"><br /></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhih4_TL5at2sGIxNVYwe3R3YR4MMD-lZ8zuUo3eYANTvIrncSpKA5qwC_1SgC83RExzCfeip1H7r_46-1Bmfda0LtEcZJOBvpC1n2_ABdMOZs8K3kmo0rrglXll5yF59wYAwePYbtMi5Eb/s1600/Lenna_25dec_8.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhih4_TL5at2sGIxNVYwe3R3YR4MMD-lZ8zuUo3eYANTvIrncSpKA5qwC_1SgC83RExzCfeip1H7r_46-1Bmfda0LtEcZJOBvpC1n2_ABdMOZs8K3kmo0rrglXll5yF59wYAwePYbtMi5Eb/s640/Lenna_25dec_8.jpg" width="640" /></a></div>
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-style: italic;"><br /></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-36470082928352217742013-12-24T17:33:00.000+01:002013-12-24T17:33:01.145+01:00Kako je žabica Anja našla sonček?<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">V veliki mlaki sredi
Žabje vasi živi žabica Anja. No, saj žabica Anja ne živi čisto sama! Saj je
vendar stara tri leta. Tako majhne žabice še ne smejo živeti same, kajne? »Ne
smejo in tudi ne znajo«, pravi mama. S tem se žabica Anja ne strinja.
Prepričana je, da zna živeti sama. »Nič ni lepšega, kot živeti sam«, razmišlja žabica
Anja. »Ah, če bi le mama in očka pustila, da živim sama«, sanjari sredi belega
dne. »Delala bi, kar sedaj ne smem. Jedla bi samo čokolado, igrala bi se ves
dan, ne bi pospravljala postelje in vso noč bi gledala televizijo«. Žabica Anja
zavzdihne: <b>»Komaj čakam, da postanem
velika in bom lahko živela sama!«<o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiOsTnmbrIiwC3SMIHztDA5O0zRG04zQ9traNybS0G7c8cOmKs8bXcXGHqAoR0widEBr8DOmdKpngwdIyvC9LfwjdpXO3OVvOyxXumTDjqDhFXORS9XqmBB3b4bSAE8uZwkE6pRfJO38wnB/s1600/Zabica_Anja_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="586" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiOsTnmbrIiwC3SMIHztDA5O0zRG04zQ9traNybS0G7c8cOmKs8bXcXGHqAoR0widEBr8DOmdKpngwdIyvC9LfwjdpXO3OVvOyxXumTDjqDhFXORS9XqmBB3b4bSAE8uZwkE6pRfJO38wnB/s640/Zabica_Anja_6.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">V majhni, lepi hiški
iz blata, ki sta jo postavila očka Žabon Grega in mama Žaba Rega, živi žabica
Anja skupaj s starejšim bratcem Jako in sestrico Majo. Ima čisto svojo majhno sobico. V njej je majhna
zelena postelja, prekrita z belo odejo. Pod oknom stoji majhna mizica, kjer žabica
Anja riše, kadar je zunaj preveč vroče. Kadar sonce pripeka tako močno, da
posuši zemljo, ostanejo žabice kar doma. Zarijejo se v svoje blatne hišice in
čakajo na lepše vreme. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEirvUEz4hhiCrwMPNP8kNDZWU4uOEVUo9RMwVLk-AfHdUZveXtWV_iCz7v1erO1lmdUjHnJRNlst7jRPrgOQ9-aPEUxjtwNXn8uHU9otegtULLbzDBQq1T06D1OwTzEXCnzDJOtrqL6isML/s1600/Zabica_Anja_10.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEirvUEz4hhiCrwMPNP8kNDZWU4uOEVUo9RMwVLk-AfHdUZveXtWV_iCz7v1erO1lmdUjHnJRNlst7jRPrgOQ9-aPEUxjtwNXn8uHU9otegtULLbzDBQq1T06D1OwTzEXCnzDJOtrqL6isML/s640/Zabica_Anja_10.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Takrat, ko prve
kaplje dežja potrkajo na okno, žabica Anja odskaklja na dvorišče. <b>»Kako čudovito je, kadar dežuje!«</b>
Žabica Anja je še posebej vesela, kadar dežuje tako močno, da po tleh nastanejo
velike luže, ki se prelivajo ena v drugo. Skače iz ene v drugo, se zarije v
blato in spet skoči iz v lužo ter na ves glas veselo rega. »Rega, rreeegggaaa,
kvak, rega, rreeegggaaa, kvak, Anja je junak«, prepeva s svojim drobnim glasom.
Seveda je zvečer vsa umazana od blata. Sploh ni več zelena, ampak rjava žabica.
<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiOXZBUMNwKMDYEifJ2TjyreuiYUfDbZaL-AQSOYT3nez5DoM-ngATf4gvGCZmh1nL2K3YTiDfZuLQKq1j-lPcl0_EFje6vUUXIEBk0sSvSnjEzgd09ovUNFODasP-2AUEqIp_iKRg1SkLk/s1600/Zabica_Anja_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="440" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiOXZBUMNwKMDYEifJ2TjyreuiYUfDbZaL-AQSOYT3nez5DoM-ngATf4gvGCZmh1nL2K3YTiDfZuLQKq1j-lPcl0_EFje6vUUXIEBk0sSvSnjEzgd09ovUNFODasP-2AUEqIp_iKRg1SkLk/s640/Zabica_Anja_2.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Mama Žaba Rega se
takrat jezi na žabico Anjo. A saj ne more biti dolgo jezna nanjo. »Ti si moj
sonček, moja mala žabica«, reče mama žabici Anji. <b>»Kako sem jaz sonček, mami?«, jo vpraša žabica Anja. »Tvoje očke tako
svetijo, kakor da je v njih skrit majhen sonček«, ji odgovori vedno mama.</b>
Kako žabica Anja ne bi bila sonček, če vedno nasmeji vse s pripovedovanjem
svojih doživetij. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhod8v4htQ3T0S3_qQp41D_m5ETHg29CKYSNIushmJ7fGSxtF8u4-2GtHh56qmGsthyphenhyphen6go5HUcGo7csVDPLtSP_iUIodP4QwkrljBo4yzTcPAUkf8NiSuyMdgrTo3BWnusbJDomvjtuDO4Z/s1600/Zabica_Anja_14.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="360" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhod8v4htQ3T0S3_qQp41D_m5ETHg29CKYSNIushmJ7fGSxtF8u4-2GtHh56qmGsthyphenhyphen6go5HUcGo7csVDPLtSP_iUIodP4QwkrljBo4yzTcPAUkf8NiSuyMdgrTo3BWnusbJDomvjtuDO4Z/s640/Zabica_Anja_14.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Žabica Anja je najmlajša
med vsemi otroci. Mama ji vedno reče »moja
mala žabica«. Očka jo je največkrat pokliče kar »moja žabička«, ker je tako majhna. Res je majhna, čisto drobcena. Tako
majhna je, da se lahko skrije v orehovo lupino. Še vedno je svetlo zelene
barve, saj je še vedno otroček. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Če smo čisto
iskreni, je žabica Anja postala zadnje leto prava mala razvajenka. Vedno, kadar
ji kaj ni po volji, začne tuliti na vso žabje grlo.»Reeeegggaa aaaaaaaa,
reeeegaaaaaaaa,« se dere, da odmeva po vsej Žabji vasi. Potem, ko se ne more
več dreti, se začne napihovati. <b>Napihuje
se je in napihuje, da postane skoraj tako velika in okrogla kot jabolko. In vsa
rdeča v obraz! </b>Kako se ne bi mama in očka prestrašila, ko njuna mala žabica
postane velika rdeča žogica! »Ne smeš se napihovati«, pravi mama. »Samo fantki
se lahko napihujejo, ne punčke. Punčke nimajo zvočnega mehurja, da bi se lahko
napihovale, mala moja žabica«. A nič ne pomaga. <b>Žabica Anja se napihuje tako dolgo, dokler ne doseže, kar želi. <o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Kadar ji mama Žaba
Rega v trgovini noče kupiti čokolade, žabica Anja skoči na prodajalko in ves
čas tuli: »Hočem čokolado, hočem čooooookoooooolllllll addddddddddooooooo«.
Mami Žabi Regi postane nerodno, ker vsi gledajo proti njej in vprašujejo:
»Kvak, kaj je narobe, kvak?» Žabico Anjo hoče prijeti za majhen žabji krak, a
ker je tako majhna, se ji vedno izmuzne. Skače po široki glavi prodajalke zdaj
sem in zdaj tja. Prodajalka opleta z dolgimi žabjimi kraki, da bi se rešila
vreščečega otroka na svoji glavi, medtem ko mama Žaba Rega lovi žabico, a je
nikakor ne ujame. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgbxIhkASt6fiNWBa3SjYVx9dTAQRnFh3RDSRgXqpfEV0Yy8rNnBMSX120NKUMwwP_rjXIFe8jiV_htPxqqhQiBNCnZw9htFNi9SdkxY6k4HW0IS76yCqW28l4-9jQfBEBjB2DZk7WSxp4f/s1600/Zabica_Anja_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgbxIhkASt6fiNWBa3SjYVx9dTAQRnFh3RDSRgXqpfEV0Yy8rNnBMSX120NKUMwwP_rjXIFe8jiV_htPxqqhQiBNCnZw9htFNi9SdkxY6k4HW0IS76yCqW28l4-9jQfBEBjB2DZk7WSxp4f/s640/Zabica_Anja_4.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Mala moja žabica«,
ji prigovarja mama. <b>»Nisi več moj
sonček, ko me tako jeziš! Kje je moj sonček?«</b> Vsa utrujena mama Žaba Rega na
koncu vedno popusti: »Saj dobiš čokolado, kupila ti bom čokolado. Samo pusti že
gospo prodajalko na miru. In ne deri se več! Glava me že boli!« Kakor hitro
mama Žaba Rega izreče te besede, žabica Anja utihne, se nasmeji in skoči v
mamino naročje. <b>»Sem sedaj spet tvoj
sonček, mami?«, jo pogleda z nagajivimi očmi.<o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Vedno je tako zadnje
mesece. Če mama Žaba Rega in očka Žabon Grega zahtevata nekaj, kar žabica Anja
noče, z vikom in krikom, cepetanjem in nagajanjem doseže svoje. Kadar ji ne uspe
takoj, zadržuje zrak in se vedno bolj
napihuje. Seveda očka in mama na koncu vedno popustita<b>. Ja, žabica Anja je res majhna žabica, a velika razvajenka. </b>Tako
je vsaj bilo do tistega pomladanskega dne.<o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjxoeq7g0kQxXYKyNL4aqxAiwtGiE5E8bOHUcZMZvRzoR2ZBrkvbBanhCaq09NQy1uPHlyvn68Q4yCLUDRXHvlQ1D-D1sgcj4bYq6BT45zu7yHnSjtMq14NCeqKghcEPJGES66-3V88eIRo/s1600/Zabica_Anja_11.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="560" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjxoeq7g0kQxXYKyNL4aqxAiwtGiE5E8bOHUcZMZvRzoR2ZBrkvbBanhCaq09NQy1uPHlyvn68Q4yCLUDRXHvlQ1D-D1sgcj4bYq6BT45zu7yHnSjtMq14NCeqKghcEPJGES66-3V88eIRo/s640/Zabica_Anja_11.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Tega dne, bila je
sobota, sta mama Žaba Rega in žabica Anja obiskali znanko na koncu vasi. Žabica
Anja se je igrala z otroci, medtem ko sta mama Žaba Rega in njena prijateljica
klepetali ob skodelici čaja. »Oh, kako pozno je že! Moja mala žabica, pridi,
greva domov. Pripraviti moram večerjo, preden pride očka,« je zaklicala mama
Žaba Rega žabici Anji. Nič. Žabica Anja se je še naprej igrala. Mama jo je
znova poklicala. In nato še enkrat in še enkrat. Žabica Anja je sploh ni
slišala. <b>No, seveda jo je slišala, a je
ni hotela slišati.</b> Še naprej se je igrala z otroci, kakor da mamine besede
niso namenjene njej, žabici Anji. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Mama Žaba Rega je
vstala in jo prijela za roko: »Domov morava. Ne slišiš, da te kličem?« <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Nnneeeeee, ne grem,«
je zatulila žabica Anja. »Igram se! Ti pa lahko greš…«<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Ne, tudi ti greš.
Takoj zdaj, z mano«, je bila že jezna mama Žaba Rega.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Znova je prijela
žabico Anjo za roko, a jo je ta odmaknila. Na ves glas je začela tuliti: <b>»Ne,
ne grem, da veš. Jaz ne grem domov. Tukaj bom ostala!«.<o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiBy4w1Au3wuCIQocJuSPUOGA8PAJ5q-QpLOvj5OkXBOA0g7GNUymFtdTRVDfkJABtLjNyt3QpNTNvoWYqaViN2N1UYKinQtgi0wtFQstDiVTgQD-2luxOd0kX0zliXaWu884Oh-SuDQhfX/s1600/Zabica_Anja_8.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiBy4w1Au3wuCIQocJuSPUOGA8PAJ5q-QpLOvj5OkXBOA0g7GNUymFtdTRVDfkJABtLjNyt3QpNTNvoWYqaViN2N1UYKinQtgi0wtFQstDiVTgQD-2luxOd0kX0zliXaWu884Oh-SuDQhfX/s640/Zabica_Anja_8.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Mama Žaba Rega je
vlekla žabico Anjo za roko, a brez uspeha. Žabica Anja je tulila in tulila na
vse žabje grlo. <b>A tokrat mama Žaba Rega
ni popustila.</b> Žabica Anja je spoznala, da mame ne bo tako lahko preobrnila.
Začela je zadrževati zrak. Namesto, da bi ga spustila skozi usta, ga je usmerila
v zvočni mehur pod žabjimi usti. No, tja, kjer imajo žaboni zvočni mehur, a ga
žabica Anja seveda ni imela. Počasi je postajala večja in večja. A mama Žaba
Rega še vedno ni popustila. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Nič ne pomaga.
Napihni se kot balon, če hočeš, a tokrat ne bom popustila«, je odločno rekla
žabici Anji. Žabica Anja se je napihovala in napihovala. Bila je že vsa rdeča
in velika kot mandarina. A še vedno se je napihovala. Sedaj je bila velika že
kot pomaranča. A mama še vedno ni popustila. Žabica Anja se je napihovala in napihovala.
<b>Tako velika ni bila še nikoli. Saj je
bila že skoraj podobna mali oranžno rdeči buči!</b> In takrat se je zgodilo.
Žabica Anja ni zmogla več. Morala je spustiti zrak iz sebe in zajeti svež zrak
v svoja pljuča. Na široko je odprla usta in…. Ššššššššššššššiiiiiiiiivvvvvvvvvvvvvv!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiHhnhU6bsPESmHlLdGQLPmpHih8h9E2QKs5MmOX7VgX8wsGbeROvX4xZSbuNwVBDCuZgecEjH6tLDfWh_YLP0f90QH7D8XBcSyoJpgD5KqM8kMKQIb_Qet3Zl4mGUpOwNlZOFN-cG1CaOM/s1600/Zabica_Anja_12.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiHhnhU6bsPESmHlLdGQLPmpHih8h9E2QKs5MmOX7VgX8wsGbeROvX4xZSbuNwVBDCuZgecEjH6tLDfWh_YLP0f90QH7D8XBcSyoJpgD5KqM8kMKQIb_Qet3Zl4mGUpOwNlZOFN-cG1CaOM/s640/Zabica_Anja_12.jpg" width="560" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: 14pt; text-align: justify;"><br /><div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 14pt;">Žabica Anja je
izginila. Nenadoma je ni bilo več. Vsaj na dvorišču ne. Odneslo jo je visoko v
zrak, daleč, daleč stran, da je izginila pred očmi mame Žabe Rege. </span><b style="font-size: 14pt;">Postajala je vedno manjša, dokler ni bila
tako majhna, kot ni bila še nikoli.</b><span style="font-size: 14pt;"> Morda samo takrat, ko se je rodila.
Padla je na gredico sredi velikega zelenjavnega vrta.</span></div>
</span></td></tr>
</tbody></table>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Kaj se je zgodilo?«,
je zajokala žabica Anja, ko si je nekoliko opomogla od šoka. Strah jo je
postalo, saj mame nikjer ni več videla. Iz velikih žabjih oči so ji pritekle
solze. »Mami, mami, kje si?«, je jokala žabica Anja. Nenadoma je začutila, da
so se tla okrog nje zatresla. Skrila se je pod velik list paradižnika in
čakala. Čeprav se je tresla od strahu, ni upala več jokati. Tla so se znova
zatresla. Čisto blizu nje je na tleh opazila velike žabje prste sprednjega
žabjega kraka. A vsak med njimi je bil večji, kot je bila žabica Anja sama. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg37j1p8fglTehNWpzHHTnNBKuUqfvO-MwW2fL7A4SjcX9TAq_9VmHmLt1X0dVGnfbDeIZPDt3l1eQZl61u8fwmsEpuIMEOIbjOY2gs2j0FqmdwmuFtqDvc1dkvsTcItu11xqMaYQk4yMAM/s1600/Zabica_Anja_7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="440" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg37j1p8fglTehNWpzHHTnNBKuUqfvO-MwW2fL7A4SjcX9TAq_9VmHmLt1X0dVGnfbDeIZPDt3l1eQZl61u8fwmsEpuIMEOIbjOY2gs2j0FqmdwmuFtqDvc1dkvsTcItu11xqMaYQk4yMAM/s640/Zabica_Anja_7.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Kje sem?«, se je
vprašala. »To ne more biti Žabja vas. Nobena žaba iz Žabje vasi nima tako
veliki krakov, nobena ni tako velika.« Nenadoma je velik, lepljiv jezik nad njo
postrgal list paradižnika, pod katerim se je skrivala. Žabica Anja se je
stresla od groze. <b>A ogromna, rjava žaba,
ki je stala pred njo, in skoraj gledala v njene oči, je sploh ni videla. </b>Nadaljevala
je s svojo večerjo. Čeprav je bila žabica Anja vesela, ker je na varnem, še vedno
ni razumela, zakaj je žaba ne vidi. »Morda ne vidi več, ker je tako stara…«, je
razmišljala sama zase. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh6qkZXTTmcDEr50_6_A1072oVXT819mWo0e-pMNpSlyRMERg_EIdYwktLiuOx2EgnCZY88uYmw5hx9UwbZ8M2pV6Zq_EmyHnOtjdSG7KHxv9jM8npGkE_jjeFbTVef3jCfO60pI4jpXqio/s1600/Zabica_Anja_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="440" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh6qkZXTTmcDEr50_6_A1072oVXT819mWo0e-pMNpSlyRMERg_EIdYwktLiuOx2EgnCZY88uYmw5hx9UwbZ8M2pV6Zq_EmyHnOtjdSG7KHxv9jM8npGkE_jjeFbTVef3jCfO60pI4jpXqio/s640/Zabica_Anja_3.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">In takrat se je
spomnila: »Sama sem. Nikogar ni, ki bi mi pravil, kaj lahko delam in kaj ne
smem. Juhej, sama sem!« <b>Žabica Anja je
zaplesala.</b> No, hotela je zaplesati, a se je ujela med drobce prsti in
skoraj padla. Hotela je skočiti v zrak, da bi ugotovila, kje sploh je. A naj je
še tako skakala, ni videla nič, razen zemlje pred svojim obrazom. Začutila je, da se tla pod njo premikajo.
»Kaj pa je sedaj to?«, je vzkliknila. Samo deževnik je bil, ki je pogledal iz
zemlje in se odplazil dalje. A žabica Anja še nikdar ni videla tako velikega
deževnika. In kakšno luknjo je pustil v zemlji! Skoraj bi padla vanjo. Če bi
res padla vanjo, je sploh nikdar ne bi več našli.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Žabica Anja se je
skrila pod kupček zemlje in se zamislila. <b>Biti
sam! Sploh ni tako enkratno in super, kot si je predstavljala.</b> Počasi se je
začel oglašati njen želodček. »Tako sem lačna…«, je premišljevala. »Doma me
gotovo čaka kozarec toplega mleka in kruh z marmelado…«. Še bolj se je stisnila
vase. Stemnilo se je in ničesar ni več videla. Tudi nebo je postalo temno, kot
tla okrog nje. Nekoliko se je zarila pod zemljo, da je ne bi zeblo. Še vedno je
bila lačna. A ni bila lakota tisto, kar je prineslo solze na njena žabja lica.
»Mami, očka…«. <b>Tako zelo sama je bila. Nihče
ji ni dal poljub za lahko noč, nihče je ni pokril z odejico, nihče ji ni
prebral pravljico.</b> Nikogar ni bilo nikjer, a povsod so bili neznani glasovi.
Tresla se je od strahu in mraza, dokler ni utrujena končno zaspala. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg8hpDEiD_Z9eqd-8CTKcqIVmc5E1seOeYKsBJEyabr1eDoytCWZCuB0PlFLZIx6StC1uWm5HaT_76xJoNmuMoWbOTuDy05f9twWqZJP-0bxTJ9fnk0A0ec-713br6WTF1xhw1vXH-13jaF/s1600/Zabica_Anja_9.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg8hpDEiD_Z9eqd-8CTKcqIVmc5E1seOeYKsBJEyabr1eDoytCWZCuB0PlFLZIx6StC1uWm5HaT_76xJoNmuMoWbOTuDy05f9twWqZJP-0bxTJ9fnk0A0ec-713br6WTF1xhw1vXH-13jaF/s640/Zabica_Anja_9.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Zbudilo jo je
jutranje sonce. In njen želodček. »Kako sem lačna… kaj bi dala za majhen košček
kruha«, je pomislila. A saj nekje mora biti hrana. Stegovala je svoje ročice
proti paradižniku, a ga ni dosegla. Poskusila je odgrizniti list ohrovta, a je
bil tako velik in zelo trd. Hotela je odkopati zemljo okrog korenčka, a je bila
za njene drobne roke preveč zbita. Naenkrat se je zavedala, kako zelo nujno
mora poiskati nekoga. <b>Sama ne zmore,
sama ne zna živeti! In tako zelo osamljena je. </b>Nekoga mora poklicati na
pomoč. »Pomagajte mi, prosim. Zgubila sem se, lačna sem in pogrešam mamico in
očka.« Naj je še tako klicala, nihče je ni slišal. Zaradi napihovanja je postala
tako majhna, da je padla med dve drobni grudici zemlje in je nihče ni več
opazil.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgERuWdMO12Ad6Ajs7vBZ1mD93b_rlrBPWebhzesXuSr73LFeK78MVWyVnnoy2itnk-RXZrj6VQ36uXhnLgNUxwJRCJOWqIRoBUbXG39FrPfxx1_vm2ZYL8mQS0rvJTNVh_KUtbd9jcongs/s1600/Zabica_Anja_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgERuWdMO12Ad6Ajs7vBZ1mD93b_rlrBPWebhzesXuSr73LFeK78MVWyVnnoy2itnk-RXZrj6VQ36uXhnLgNUxwJRCJOWqIRoBUbXG39FrPfxx1_vm2ZYL8mQS0rvJTNVh_KUtbd9jcongs/s640/Zabica_Anja_5.jpg" width="520" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Tako sama sem,
nihče me ne vidi, nihče me ne sliši, nihče se ne igra z mano…«je pomislila.
»Mamica, očka, kje sta? Zakaj ne prideta pome?« Na glas je zajokala. Najprej je
bil njen jok skoraj neslišen, saj je bila tako majhna. Vedno huje jo je
stiskalo pri srcu. Spomnila se je mame in očka, spomnila se je, kako ju je
tolikokrat ujezila zadnje mesece. Jokala je in jokala, da se je nabrala prava
lužica solz okrog nje<b>. Dalj časa je
jokala, večja je bila luža okrog nje, a tudi žabica Anja je počasi postajala
večja in večja. </b>Tako dolgo je rasla, da jo je opazila velika rjava žaba, ki
je živela na vrtu.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Ja, od kod si se pa
ti vzela?«je vprašala. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Žabica Anja je bila
tako žalostna, ker je bila sama, da je pozabila, kako se je včeraj ustrašila
velike, rjave žabe. »Maaaaaaaamiiiiiii, očkkkkkaaaaaa«, je neutolažljivo jokala
dalje.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»No, no, nič ne
jokaj. Saj bomo našli mamo in očka, samo povej, kdo si?«, je rekla nežno velika,
rjava žaba.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Jaz sem…. Žabica
Anja«, je še vedno jokala žabica Anja. Skozi solze je začela pripovedovati
veliki rjavi žabi, kaj se je zgodilo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Iz Žabje vasi si,«
je rekla žaba. »No, pa saj to je sosednja vas… Pridi, greva. Peljala te bom
domov. Skoči na moj hrbet.«, se je razveselila velika, rjava žaba.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Res, res me boš
peljala domov?«, jo je vprašala žabica Anja.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Ja, glej jo, naj mi
ne bo ime Rjavokraka, če te ne odpeljem domov. Sedaj pa le skoči na moj hrbet.
Dolga pot je pred nama.«<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg66qhwDKeUTfLPBdvHKp1vYliDk54UGzIq4C8pzQt9Iup99z5qnAJFH4UNQI2u4pckW781_5T7SmvKOEbrz-95G4p5kiDe7pudRlN5K90zCP-sNWw_EDFhDg_aPF46NyaW2beyCIfvTp9V/s1600/Zabica_Anja_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="440" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg66qhwDKeUTfLPBdvHKp1vYliDk54UGzIq4C8pzQt9Iup99z5qnAJFH4UNQI2u4pckW781_5T7SmvKOEbrz-95G4p5kiDe7pudRlN5K90zCP-sNWw_EDFhDg_aPF46NyaW2beyCIfvTp9V/s640/Zabica_Anja_1.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Žabica Anja je
skočila na hrbet velike, rjave žabe Rjavokrake. Še vsa zabuhla v obraz, a sedaj
spet majhna kot orehova lupina in svetlo zelene barve. Spet je bila žabica
Anja. <b>A ni bila več ista mala žabica kot
prej.</b> Takrat, ko je spet zagledala mamo in očka, ki sta vsa zaskrbljena
preiskala že vso Žabjo vas, je spoznala, da nikdar noče biti več sama. Vsaj
tako dolgo ne, dokler ne bo tako velika kot mama in očka. In sedaj bo bolj
pridna. Nič več se ne bo napihovala in ubogala bo mamo in očka. Saj najbolj
vesta, kaj je prav zanjo in kaj ne. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<b><span style="font-size: 14.0pt;">Žabica Anja ni več mala razvajenka.</span></b><span style="font-size: 14.0pt;"> Še vedno je majhna žabica, a sedaj uboga mamo in
očka. No, včasih še vedno trmasto reče »ne, ne bom…«, a samo en mamin pogled
spremeni njeno vedenje. V njenih očeh ni več trmastega kljubovanja. <b>Nasmehne se in sonček posije iz njenih oči.
Ja, mala žabica Anja je našla sonček. Sedaj spet nosi sonček v svojih očeh. <o:p></o:p></b></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi5wZlqmaR3Pud73SVIYLcV91MuirC8-UQQIOjOQlCu50BurimUpSIgtdUDq5wBzGSNauLCAw49jynpIGwc6UXSRQETU7j_nCbTJARVqBZZhuJPH7ggNv13eJ6UJMQUtQgtMz5bI1J7WHVB/s1600/Zabica_Anja_13.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi5wZlqmaR3Pud73SVIYLcV91MuirC8-UQQIOjOQlCu50BurimUpSIgtdUDq5wBzGSNauLCAw49jynpIGwc6UXSRQETU7j_nCbTJARVqBZZhuJPH7ggNv13eJ6UJMQUtQgtMz5bI1J7WHVB/s640/Zabica_Anja_13.jpg" width="640" /></a></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-14674654086714924852013-12-22T11:58:00.000+01:002013-12-22T11:59:01.034+01:00Čudežna očala zajčka Jureta<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><b>Zajček Jure ni bil
junak. Seveda, če je junak tisti, ki se ničesar ne boji.</b> A saj se vsak boji
nečesa, kajne? Vsaj zajček Jure je mislil tako. Nekdo se boji teme, drugi
sesalca, ki dela takšen hrup, tretji lune na nebu ali tistih lutk v izložbi
trgovine, ki samo stojijo in gledajo vate. Tudi medvedek Miha, čeprav je tako
velik, se boji majhne miške Poldke. A majhna miška Poldka se boji sosedovega
mucka Feliksa. Kako jo šele ucvre mucek Feliks, kadar izza vogala priteče kuža Brin. Kar kadi se za
njim! <b>»Torej ni nikogar, ki ne bi poznal
strahu«, se je tolažil zajček Jure.<o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhwzrUU9xzYamdmOUQ3Ky574KOU8XmOUySYSNFs2g5iyagyAhjiK2vbLmNTdgB_vLLWvdb7N8a5kjn3J9SUQuB16ALzUb5MdBSzofPbvN89-nZivmIqz3hrJxwrr52E7scWaK3fCKFXNisU/s1600/Zajcek_Jure_14.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhwzrUU9xzYamdmOUQ3Ky574KOU8XmOUySYSNFs2g5iyagyAhjiK2vbLmNTdgB_vLLWvdb7N8a5kjn3J9SUQuB16ALzUb5MdBSzofPbvN89-nZivmIqz3hrJxwrr52E7scWaK3fCKFXNisU/s640/Zajcek_Jure_14.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">A ni bilo tako. <b>V
resnici se medvedek Miha ni bal drobne miške Poldke.</b> Kadar je po kosilu s
polnim želodcem legel na posteljo, je miška Poldka skočila nanj. Pobirala je
koščke sira, mesa in kruha, ki so ostali na njegovih kosmatih prsih. Tako zelo
ga je žgečkala. Smejal se je in smejal, dokler ni začel kolcati. Hhhkkk,
hhhkkk… In potem ni mogel nehati. Kar
kolcalo in kolcalo se mu je. Hhkkk, hhhkkk… Zato se je raje skril pred miško
Poldko.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhkFqLZQywIrcU1feeunR_fVLc-2kW5fv2RG31IpGGUTCmgJqRBKXVspo4pvxAUuPAiAKR03neYYriO1oa4OK1cScI30xyJf_ITwehMCSr9sOOfKLNxSzOZvQ4dcvkbdFCcC-hqiC-XHDvD/s1600/Zajcek_Jure_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhkFqLZQywIrcU1feeunR_fVLc-2kW5fv2RG31IpGGUTCmgJqRBKXVspo4pvxAUuPAiAKR03neYYriO1oa4OK1cScI30xyJf_ITwehMCSr9sOOfKLNxSzOZvQ4dcvkbdFCcC-hqiC-XHDvD/s640/Zajcek_Jure_4.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Da bi se miška
Poldka bala mucka Feliksa? Kakšna neumnost! <b>Z njim se je bilo vendar tako čudovito loviti! </b>Seveda je bila
drobna miška vedno hitrejša, kar je mucka Feliksa zelo jezilo. Včasih je
zbežala skozi luknjo, skozi katero mucek Feliks ni mogel, ker je bil predebel.
Takrat je šele prhal v svoje dolge brke:«Ne, Poldka, to ne velja. Tako se nisva
dogovorila…« A miška Poldka se je samo sladko smejala:« Zmagala sem, zmagala…« <o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhADe4FLunAXHA5nGoxFlaIXYxRqfEWledJZtYT9W04ohmrBe7ctRlym8ezhv_pTVWVV9lMD7FJ0xRZgYFjlmD35dQm6Ff3TC8pBzteeMJBy42b63H81hbN4wxE9FEhN2t29xhApT_bTTSv/s1600/Zajcek_Jure_7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhADe4FLunAXHA5nGoxFlaIXYxRqfEWledJZtYT9W04ohmrBe7ctRlym8ezhv_pTVWVV9lMD7FJ0xRZgYFjlmD35dQm6Ff3TC8pBzteeMJBy42b63H81hbN4wxE9FEhN2t29xhApT_bTTSv/s640/Zajcek_Jure_7.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Mucek Feliks je prijatelj
kužka Brina. <b>Prijatelju se vedno pomaga,
kajne?</b> Kuža Brin je čuvaj in čuvaji morajo preganjati potepuške mucke. To od
psa čuvaja pričakujejo ljudje, pri katerih ima kuža čuvaj svojo pasjo hišico.
Zato mucek Feliks ni imel nič proti, če je bil tisti, ki ga je kuža Brin preganjal.
Vedno je stekel za njim in zraven glasno lajal »hou,hou,hou«. Saj bo še kdo mislil,
da ni dober čuvaj, če se bo vsako mačje ščene lahko mirno sprehajalo mimo
njegove hiše! Takrat, ko kuža Brin ni imel službe, sta oba z muckom Feliksom
ležala v senci pod drevesom in pila hladno limonado. <b>Ni lepšega kot prijateljstvo, kajne?<o:p></o:p></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgjEf4J27NvKdQDuycSVvY8s1UtBziUAV_jP14P8LtS9aAxMgJzXKYA3Qop4YLGq2gyNZN8Y6L1hKPazHTxUOOF8mBWdKxMxeWxTSCRpXbm79nOgwdMgtA-oEGUoqa-vClno1YinLGi0XKH/s1600/Zajcek_Jure_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="600" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgjEf4J27NvKdQDuycSVvY8s1UtBziUAV_jP14P8LtS9aAxMgJzXKYA3Qop4YLGq2gyNZN8Y6L1hKPazHTxUOOF8mBWdKxMxeWxTSCRpXbm79nOgwdMgtA-oEGUoqa-vClno1YinLGi0XKH/s640/Zajcek_Jure_3.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">A zajček Jure vsega
tega ni vedel. Zajček Jure se je bal vsega. No, skoraj vsega. <b>Tistega, kar je dobro poznal, se ni bal.</b>
Zajček Jure si je najbolj želel, da bi bil v očeh ostalih zajčkov pogumen. A ni
bil! Drugi zajčki so to vedeli. Kako ne bi?! Kdo se je skril v najbližjo luknjo,
ko je v krošnjah dreves zaskovikala sova svoj »uuuhhh, uuuuhhh«? Zajček Jure. Le
kako se naj igrajo strašne marsovce, ki so prišli osvojit planet Zemljo, če se
zajček Jure prestraši vsakega glasu? Kdo je omedlel, ko je krava, ki jo je
pičila čebela, nenadoma pobezljala. »Muuuu, muuuu…«, je jokala krava. Krava se
je že pomirila, ko je zajček Jure šele prišel k zavesti. Kdo je jokal in stokal
»mami, mami«, ko so za pusta hrusta naleteli na kurenta? Zajček Jure. Ustrašil
se je vsake maškare, ki jo je videl. <o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjeckeeUgX9yG4GRgBPS6aqxBHW_yDhkZM-trakNZe4fd2J51V-L31v_VR-tlbSyUDsklU-JrEVJ5msuUKzne0Z-7p-ZIa8xmB1iMSyZf5dZae3phFEVse9Fd7ctv1BD56GtGom0AFexVGS/s1600/Zajcek_Jure_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjeckeeUgX9yG4GRgBPS6aqxBHW_yDhkZM-trakNZe4fd2J51V-L31v_VR-tlbSyUDsklU-JrEVJ5msuUKzne0Z-7p-ZIa8xmB1iMSyZf5dZae3phFEVse9Fd7ctv1BD56GtGom0AFexVGS/s640/Zajcek_Jure_2.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Le kako se lahko
zajčki igrajo s takšnim strahopetcem?! Zato so se največkrat igrali sami. Na
zajčka Jureta so pozabili. Zajček Jure jih je prosil: »Tudi jaz bi se rad
igral. Počakajte me…« A ga niso počakali. Preveč zanimivega je bilo tam zunaj,
v širnem svetu, da bi čakali na bojazljivega zajčka. »Pa nič«, je žalostno rekel
zajček Jure. <b>»Saj vas ne potrebujem.
Lahko se igram sam!« </b>Sam pri sebi pa je pomislil: »Vsaj norcev ne bodo
brili iz mene…« <o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1u-WNs7UuE1pVltqf794cN_iSm2MaWrjd9u0E6RoMINtb6HEDL1Pf2iaZ-X1DCN-nmdD-QLE2qj19YWyiCMSBdLtYyKs7udtm56vwSIgIB3F_FG3B0D6O6P-SYpx918ekm7x3gzcbHhn9/s1600/Zajcek_Jure_11.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1u-WNs7UuE1pVltqf794cN_iSm2MaWrjd9u0E6RoMINtb6HEDL1Pf2iaZ-X1DCN-nmdD-QLE2qj19YWyiCMSBdLtYyKs7udtm56vwSIgIB3F_FG3B0D6O6P-SYpx918ekm7x3gzcbHhn9/s640/Zajcek_Jure_11.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<b><span style="font-size: 14.0pt;">Zajčki so se večkrat norčevali iz velike strahopetnosti
zajčka Jureta.</span></b><span style="font-size: 14.0pt;"> Saj ga je bilo vendar tako
zelo lahko prestrašiti. Kar tekmovali so med seboj, kdo ga bo bolj prestrašil! »Huuuuu…strašni
duh prihaja. Kdo se boji strašnega duha? Hhuuuu…«. Zajček Jure se je sesedel,
tako se je prestrašil. Tresel se je še dolgo potem, ko so zajčki že poskakali
iz rjuhe. Pod okno so mu nastavili izdolbeno bučo in vanjo postavili svečo. Saj
je bila res grozna v temi! Zajček Jure je ves prestrašen zbežal v varno mamino
zavetje:«Mami, mami, nekaj strašnega je pod mojim oknom.« Zajčki so se smejali,
ko jih je mama zajklja kregala:«Pustite ga že na miru, nepridipravi…«<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjnly9EFZ3mp5Vnr769bepgREQD8VL8RhiMlLoa1rQeC2KVUMh4Vr_-bj5UUrH3ad7AEYwWgoVJmkRsWfgxAQ874FYVBmyaqdjKnyw1OEL_EB16BYKNyvjV7Ij_KemDtbE1hV5tOIL2XJir/s1600/Zajcek_Jure_12.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjnly9EFZ3mp5Vnr769bepgREQD8VL8RhiMlLoa1rQeC2KVUMh4Vr_-bj5UUrH3ad7AEYwWgoVJmkRsWfgxAQ874FYVBmyaqdjKnyw1OEL_EB16BYKNyvjV7Ij_KemDtbE1hV5tOIL2XJir/s640/Zajcek_Jure_12.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Tako je zajček Jure vedno
več časa, ko ni bil v vrtcu, preživljal sam v svoji sobi. Nikamor ni več
zahajal. Ostajal je doma, gledal televizijo ali igral računalnik. <b>Čeprav je rad gledal televizijo in igral
igrice na računalniku, je postajal žalosten.</b> »Lepše je s prijatelji, s
katerimi se lahko pogovarjaš in igraš toliko čudovitih iger«, je razmišljal sam
pri sebi. Kadar ga je mama zajklja vprašala, zakaj ne gre na dvorišče, je samo
zamrmral »ne ljubi se mi«. A tako zelo si je želel, da bi igral skupaj s prijatelji. <b>»Ko bi vsaj bil pogumen…«, je sanjaril. <o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjcCzBCCNVHLHj9kPUxEW_YVQ5K-xVB9pUq8ESl9ItY0gu6IPXRAotTV0HanlwEcnQwIIP8uA1qeLYge27qtVJ01Lw9DCAP4El48HwFT20Bsh5QwjvngMJO1Ro7MKRXMm5SrYfN_f5GBx3w/s1600/Zajcek_Jure_10.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="594" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjcCzBCCNVHLHj9kPUxEW_YVQ5K-xVB9pUq8ESl9ItY0gu6IPXRAotTV0HanlwEcnQwIIP8uA1qeLYge27qtVJ01Lw9DCAP4El48HwFT20Bsh5QwjvngMJO1Ro7MKRXMm5SrYfN_f5GBx3w/s640/Zajcek_Jure_10.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Prišla je zima.
Bližali so se božični in novoletni prazniki. »Jure, v lutkovnem gledališču je igrica
za otroke. Pridi, greva…«, je nekega dne rekla mama zajklja. Zajček Jure jo je žalostno
pogledal.« Mami, ne bodi jezna, a ne ljubi se mi…« Posedal je ob oknu in
opazoval zajčke, kako so postavljali sneženega moža, se kepali in smejali. <b>Mama zajklja je bila zaskrbljena, a ni
vedela, kako pomagati svojemu otroku.</b> Naslednji dan je poskusila
znova:«Jure, Božiček pride z jelenom Rudolfom. Obleči se, greva ga pričakat.
Polno otrok bo in res bo veselo«. A zajček Jure je samo odkimal in gledal dalje
skozi okno.<o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiiuUsmjoa_EVrtbCwaF1aOa_AoGpYSXyLM2p7aTD34h-2BVCSw1chayAipRarFRwoIYQZ8TEDUc9O4blPh0-P1CEzHmO-fKnBgSCRwnsFrSy2TKuFblKChfGSXk0709ja9qjYBSUF9ckAw/s1600/Zajcek_Jure_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiiuUsmjoa_EVrtbCwaF1aOa_AoGpYSXyLM2p7aTD34h-2BVCSw1chayAipRarFRwoIYQZ8TEDUc9O4blPh0-P1CEzHmO-fKnBgSCRwnsFrSy2TKuFblKChfGSXk0709ja9qjYBSUF9ckAw/s640/Zajcek_Jure_1.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Si napisal pismo
Božičku, Jure?«, je vprašala mama zajklja dan pred božičem. »Ne, ne bom pisal
Božičku. Saj imam že dovolj igrač…«, je odgovoril Jure. »Saj Božiček ne nosi
samo igrače, Jure. Nimaš nobene želje? Si nič ne želiš?«, je zaskrbljeno
vprašala mama zajklja. Zajček Jure jo je pogledal s vprašujočimi očmi: <b>»A mi Božiček lahko uresniči karkoli si
želim, mami?«</b> »Ne vem, Jure, morda ne vse, a poskusiš lahko, kajne?« Nekaj
časa je opazovala Juretov obraz in nato zaprla vrata. »Najbolje, da ga pustim
samega…«, je premišljevala mama zajklja. »<b>Včasih
imajo otroci skrbi, ki jih starši ne razumemo in jim ne znamo pomagati.</b>
Jure je pameten zajček. Gotovo bo sam rešil problem, ki ga sedaj skrbi.«
Nekoliko se je zamislila in nato rekla:«Grem peči potico. Morda ga bo ta
razveselila«. Čeprav zaskrbljena, je odšla v kuhinjo. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh5SZN7T3BlSXNz0NA4QM_YLIl9GcfDC_BXYV_nU3LrW5dwNSE2QvhXf7INazLzhZwMyYp2dFBuRFEUdqMU2C8R2IeqV6lzwDLommn6Io9q5vqv-whyphenhyphenEc_fDXfNuTzxqQ8UVX-AS9WkCHrZ/s1600/Zajcek_Jure_9.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="520" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh5SZN7T3BlSXNz0NA4QM_YLIl9GcfDC_BXYV_nU3LrW5dwNSE2QvhXf7INazLzhZwMyYp2dFBuRFEUdqMU2C8R2IeqV6lzwDLommn6Io9q5vqv-whyphenhyphenEc_fDXfNuTzxqQ8UVX-AS9WkCHrZ/s640/Zajcek_Jure_9.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Zajček Jure je
gledal skozi okno, dokler se ni tema spustila na ulice in pločnike mesta.
Potrkalo je na vrata in skoznje je pogledala mama zajklja: »Jure, a ne boš nič
jedel za večerjo? Potica se bo kmalu ohladila… Boš košček?««Ne, mami, nisem
lačen«, je žalostno odgovoril. Mama zajklja je zaskrbljeno potipala njegovo
čelo: »Da nisi zbolel, sine? Te kaj boli, Jure?« »Ne, mami… nič me ne boli.
Samo spat bi šel rad. Me lahko pustiš samega, prosim?« Ni želel, da bi mamo
skrbelo. <b>Le kako ji naj pojasni, da ni
bolan, a ga vseeno boli. Pa še kako ga boli! A samo srce, ker nima nikogar, s
kom bi se igral.</b> Legel je v posteljo, se pokril z odejo preko glave in tiho
zajokal. Tako je v solzah zaspal.<o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgOdi1JJU20H6x3r2mbAmLdsPGe_0ZY_X4qArJEc2-4qzNcZClfZBySgx-Nr-2MubCta6IZNSLHwqZ_VRG3ak8qP8aDKrru7_M4Ebl45uFovLKhpmremsbAOD1f0P24AwU7uhn0AwBWbDSQ/s1600/Zajcek_Jure_8.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgOdi1JJU20H6x3r2mbAmLdsPGe_0ZY_X4qArJEc2-4qzNcZClfZBySgx-Nr-2MubCta6IZNSLHwqZ_VRG3ak8qP8aDKrru7_M4Ebl45uFovLKhpmremsbAOD1f0P24AwU7uhn0AwBWbDSQ/s640/Zajcek_Jure_8.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Sončni žarek se je
zapletel v zavese in zbudil zajčka Jureta. Skočil je iz postelje in skoraj
padel čez škatlo, ki je stala ob njej. Bila je ogromna škatla, zavita v rdeč
papir in z veliko belo pentljo na vrhu. Postavil jo je predse na posteljo. »Le
kaj je to?« jo je radovedno potresel. Počasi se je v njem prebujal strah. »Kaj,
če so mi zajčki spet kaj nastavili? Morda je kakšna nevarna žival? Ali barva,
ki me bo popackala… Ali kaj še bolj strašnega«, je razmišljal zajček Jure. A
radovednost je bila vseeno močnejša. <b>Sam
sebi je ukazal na ves glas: »Jure, nič strašnega ni v tej škatli. Pogumen
zajček si, Jure!« <o:p></o:p></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiYw8Fs1IuNvlg_yGbZLviaKJIt8BjIU0GQ7_tUdzYcRMt8SZMIQ8QGCgHLbcJlIyIL9pVc_-ukPFHkrRwEVTcTKB6y_pp3Y-s8fRMhJu1JUJ3SquFr_29usNkc6prAYstORDgVEp1QZp-_/s1600/Zajcek_Jure_15.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="560" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiYw8Fs1IuNvlg_yGbZLviaKJIt8BjIU0GQ7_tUdzYcRMt8SZMIQ8QGCgHLbcJlIyIL9pVc_-ukPFHkrRwEVTcTKB6y_pp3Y-s8fRMhJu1JUJ3SquFr_29usNkc6prAYstORDgVEp1QZp-_/s640/Zajcek_Jure_15.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Takoj, ko je izrekel
te besede, je strah nenadoma izginil. Sedaj je bil samo še radoveden zajček
Jure. »Hmmm, da ni darilo od Božička? Saj mu res nisem pisal, a Božiček pozna
najbolj skrite želje otrok, kajne?«, je še dalje razglabljal zajček Jure. Z
naglico je odprl škatlo. Presenečeno je odprl usta in pomigal z brki. V škatli
je bilo ogromno papirja. Skoraj ne bi opazil majhne bele škatlice, ko je brskal
med papirjem. Nestrpno jo je odprl.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<b><span style="font-size: 14.0pt;">V njej so bila majhna očala z rdečimi stekli, na
katerih je visel napis »očala proti strahu«.</span></b><span style="font-size: 14.0pt;"> Zajček Jure je nejeverno pogledal očala. »Kakšna očala so to? Proti
strahu?« Vrtel jih je v rokah. Zamikalo ga je, da bi jih nadel. Kaj, če je kaj
narobe? Kaj, če ne bo več videl, če si natakne ta očala? Spet se je od nekod
prikradel vanj strah… <b>»Pogumen zajček
si, Jure!« si je spet ukazal na glas.</b> A si ni včeraj, ko je zaspal v joku,
zaželel, da ga ne bi bilo ničesar več strah? »Morda je Božiček slišal mojo
prošnjo! Saj Božiček vse ve in vse sliši, kajne?« Vznemirjen je nataknil očala
na nos.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjPUuZq1FZq7ospPQLhtr6eWeDs6nWZPn4SQquP5W-B_IBzEiCq0FnYMNK5ZCneaT6kfYjXTdQoKEnw9OYNI1yhHfGRQipMfHLo5ERpECUjksL_65keSEuNanvs7pw1bsHpFORy0j0x-4xX/s1600/Zajcek_Jure_13.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjPUuZq1FZq7ospPQLhtr6eWeDs6nWZPn4SQquP5W-B_IBzEiCq0FnYMNK5ZCneaT6kfYjXTdQoKEnw9OYNI1yhHfGRQipMfHLo5ERpECUjksL_65keSEuNanvs7pw1bsHpFORy0j0x-4xX/s640/Zajcek_Jure_13.jpg" width="600" /></a></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Hhmmm… nič se ni
zgodilo. »Čakaj, čakaj«, je pomislil zajček Jure. <b>»Saj se ne more nič zgoditi! To je moja soba, tukaj se ničesar ne bojim«.
</b>Z očali na nosu se je toplo oblekel in stekel na dvorišče. Na vogalu ulice
je opazil starega možakarja, ki se ga je vedno prestrašil. Stekel je k njemu. Bliže
je bil, manjši je bil možakar. »Čudno«, je razmišljal zajček Jure. »Saj je
možakar vendar pravi velikan!« Ko se mu je čisto približal, je bil samo še
droben možicelj. Nič strašnega ni bilo na njem. V ustih je imel samo še dva
zoba in lok sivih, gostih obrvi je prekrival njegove oči. Bile so majhne, tople
oči. Kar zasmilil se mu je. »Škoda, da nisem vzel potice. Gotovo bi se je
razveselil…« A zajčku Juretu se je mudilo. <b>Moral
je odkrivati svet, tako drugačen, kot ga je poznal do sedaj.<o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Obrnil se je in
stekel proti šoli. Skupina zajčkov je igrala hokej na dvorišču. Obkolili so ga,
takoj ko so ga zagledali. Vlekli so ga za rokave, ga potiskali sem in tja, mu z
glave ukradli čepico… A zajček Jure… Nič. Ni pobegnil, kot bi pobegnil še
včeraj. <b>Stal je, obkrožen s skupino
zajčkov, in se smejal.</b> Tako se je smejal, da se je tolkel po kolenih. »Le
kaj je narobe z zajčkom Juretom?« so se vpraševali zajčki in obstali. »Jure, si
bolan? Zakaj se tako smejiš?«. Seveda niso vedeli, da se zajček Jure smeji
njim. Skozi očala niso bili več neustrašni zajčki, ki so ga nenehno jezili,
ampak samo majhna skupina »polulancev« v plenicah. <b>Kako se naj boji takšnih majhnih dojenčkov, ki kakajo in lulajo v
plenice?</b> Saj sploh niso grozni. Poglej, kako se pačijo! Zajček Jure se je
še kar smejal. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<b><span style="font-size: 14.0pt;">»Kako čudovit je svet!«, je zavriskal zajček Jure.</span></b><span style="font-size: 14.0pt;"> Stekel je proti mestu. Vse, česar bi se ustrašil še
včeraj, danes ni več vzbujalo strahu v njem. Nič ni bilo več tako kot včeraj. Lutke
v izložbi niso bile več strašne prikazni, ampak majhne oblečene deklice, ki so
se mu prijazno smejale. Veliki kip na glavnem trgu ni bil več strašen gusar,
ampak samo droben starček, ki je opletal s sabljo in pri tem kazal svoj kamniti
obraz. Čudne prikazni, ki jih je reka zarisovala skozi veje dreves, so bili
samo odsevi svetlobe v vodi. Policaj z dolgimi črnimi brki in brado, ki je še
včeraj opletal z grozljivo dolgimi rokami, je bil samo majhen možakar s
piščalko, ki je usmerjal promet. <b>Nič več
ni bilo strašljivih podob, kot so bile še včeraj. Sedaj je videl vse takšno,
kot je bilo v resnici.<o:p></o:p></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjcCzBCCNVHLHj9kPUxEW_YVQ5K-xVB9pUq8ESl9ItY0gu6IPXRAotTV0HanlwEcnQwIIP8uA1qeLYge27qtVJ01Lw9DCAP4El48HwFT20Bsh5QwjvngMJO1Ro7MKRXMm5SrYfN_f5GBx3w/s1600/Zajcek_Jure_10.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="594" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjcCzBCCNVHLHj9kPUxEW_YVQ5K-xVB9pUq8ESl9ItY0gu6IPXRAotTV0HanlwEcnQwIIP8uA1qeLYge27qtVJ01Lw9DCAP4El48HwFT20Bsh5QwjvngMJO1Ro7MKRXMm5SrYfN_f5GBx3w/s640/Zajcek_Jure_10.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Zajček Jure se je
vrnil domov. »Mami, mami… Nič več se ne bojim. Vse, kar je bilo vedno tako
strašno, sploh ni več strašno. Sedaj vidim vse tako, kot je v resnici, mami«.
Mama ga je objela in se nasmejala<b>. »Saj
sem ti rekla, Jure, da strah izgine takrat, ko mu pogledaš v obraz. Takrat šele
vidiš njegovo pravo podobo in strah sploh ni več strah, kajne?«</b> Zajček Jure
se je samo nasmejal. »Mami, kje je potica? Tako sem lačen, da bom pojedel kar
tri, ne štiri kose«. Mama se je
nasmejala: »Ah, Jure, a si sedaj dobil tako velike oči, da je tvoja lakota
večja, kot je v resnici? Seveda dobiš potico. Samo narežem jo…« Veselo je
odskakljala v kuhinjo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">In zajček Jure? Zanj
se je vse spremenilo. Postal je razigran mlad zajček, ki se je najraje potepal po
gozdu in okolici mesta ter se igral s prijatelji. Kadar ga je kdo vprašal »Zajček Jure, a te ni
nič več strah?«, se je obrnil in zasmejal: <b>»Strah?
Kaj je že to strah?«</b> Odvihral je novim čudovitim dogodivščinam nasproti.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">In Strah? Poiskal je
drugega zajčka. <b>Zajček Jure je odkril
njegovo skrivnost. Kakšno skrivnost? Ja, da strahu ni! </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<b><i><span style="color: red; font-size: 14.0pt;">Ppppsssttt…
Otroci, nikomur ne povejte, da strahu ni. Vsak mora to ugotoviti sam, kajne? <o:p></o:p></span></i></b></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-26973131936969128212013-12-21T05:55:00.001+01:002013-12-21T05:55:44.455+01:00Zakaj medvedek Miha ni več pacek?<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Medvedek Miha je
čisto navaden medvedek. Takšen, kot so vsi mali medvedki, ki živijo daleč na
severnem polu. <b>Saj poznate severni pol, kajne? Tam je vedno zima in ogromno
snega. </b>Tudi poleti je zima, kot jo imamo mi pozimi. Čeprav je poletje, povsod
leži pravi zimski sneg. Ni lepšega, kot večna zima z obilico snega! Medvedki se lahko vse leto dričajo po hribu.
Kako nese, ko se uležeš na debel medvedji kožuh in se spustiš po hribu navzdol.
»Juuuuuheeejjj, kdo gre najdalj?« tekmujejo med seboj medvedki. Če se ne dričajo po hribu, delajo prevale, se kepajo, postavljajo ledene hiške, lomijo
ledene sveče ali se vozijo po ledenih ploščah. Kako šele nese po zaledenelem
morju, če zapiha ledeni veter z gora?! Seveda medvedke ne zebe, saj imajo poleg
debelega kožuha še debel pas tolšče okrog trebuha. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhx_y5HCyjQ7cJql1ieE5XWM1RBrxediweT2TXojtvprrZuazyXRwxbIsWJfXFUiJaU4LhBphGNfcW3-BlhNWVkUIPfgp01NmEMpQ5cb7Y_2ZKUJOjOX-xwyf4Xv6iluOP-KDm9DvHLaDKp/s1600/Medvedek_Miha_3.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhx_y5HCyjQ7cJql1ieE5XWM1RBrxediweT2TXojtvprrZuazyXRwxbIsWJfXFUiJaU4LhBphGNfcW3-BlhNWVkUIPfgp01NmEMpQ5cb7Y_2ZKUJOjOX-xwyf4Xv6iluOP-KDm9DvHLaDKp/s640/Medvedek_Miha_3.png" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Medvedek Miha ima kot
vsi medvedki, ki živijo na severnem polu, debel, bel kožuh in dolge kremplje,
da ne pade, ko hodi po ledu. Medvedek Miha je torej čisto navaden medvedek s
severnega pola. <b>A vseeno ni takšen, kot drugi medvedki. Medvedek Miha namreč
sovraži pospravljanje. </b>Nič ni hujšega kot mamina zahteva: »Miha, pospravi sobo.
Saj sploh ne morem več stopiti vanjo, toliko stvari leži povsod. Zakaj si
takšen pacek?« »Saj bom, mami…«, zabrunda medvedek Miha. »Pacek«, še dalje
brunda sam zase. »Je kaj narobe, če je medvedek pacek? Le kdo rad pospravlja,
če je lepših, bolj zanimivih dogodivščin preko dneva cel kup?« <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg227C9v6h9DyCuFPr8VcEin1AIEYVPoxoKd7qCcm4yCquTlmxamTX1P9EWM9AUJhVpn7KuQp8xKx7f2OMpaoxo5W4igm6uzf1KQwJWPrIso3lgDCVJD1Ae_z0VjhxoukWai7gHYr37G99O/s1600/Medvedek_Miha_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="398" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg227C9v6h9DyCuFPr8VcEin1AIEYVPoxoKd7qCcm4yCquTlmxamTX1P9EWM9AUJhVpn7KuQp8xKx7f2OMpaoxo5W4igm6uzf1KQwJWPrIso3lgDCVJD1Ae_z0VjhxoukWai7gHYr37G99O/s640/Medvedek_Miha_2.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Medvedek Miha je
prepričan, da je ogromno pomembnejših stvari,
ki jih lahko počne majhen medvedek. Veselih, zanimivih stvari. Enkrat smučanje,
drugič drsanje, tretjič vrtanje lukenj v led, lovljenje rib… <b>Dan je prekratek
za vse dogodivščine, ki čakajo nanj! </b>Zvečer pa je tako utrujen. Kako naj zaspan
pospravlja sobo? Vse, kar si zvečer želi medvedek Miha, je mamina večerja in topla
postelja.</span> <span style="font-size: 14.0pt;">Medvedek Miha tako vsak dan vedno
znova pozabi na mamine besede.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiA-YtIREAeGIJehOoYDr75qVJpiZl43JLA_kIZoQxfpx7dJ6NSflvgmicn-omhd4ZC6ma-g856DkN00x66wyMpcVz6rVM023o793C5AYXohBt7ON-22cmQXv0dgA1-V5lpRuVYqp-Hxy-D/s1600/Medvedek_Miha_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="372" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiA-YtIREAeGIJehOoYDr75qVJpiZl43JLA_kIZoQxfpx7dJ6NSflvgmicn-omhd4ZC6ma-g856DkN00x66wyMpcVz6rVM023o793C5AYXohBt7ON-22cmQXv0dgA1-V5lpRuVYqp-Hxy-D/s640/Medvedek_Miha_6.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Tistega sončnega
jutra se je medvedek Miha pretegnil v svoji majhni postelji, ko je zaslišal
glasen, piskajoč glas iz kuhinje. Le kaj tako piska? Ne, to ne more biti
čajnik, v katerem mama kuha čaj, kadar ga boli grlo. Le kaj bi lahko bilo? Skočil
je iz postelje in stekel v pižami proti kuhinji. <b>A še preden je prišel do vrat,
je štrbunknil na zadnjo plat. </b>»Aaauuuuu«, je zatulil na ves glas. Po licih so
mu pritekle solze, tako ga je zabolela noga. »Aaaauuu, boli, boli… Mami,
mami….« Sedel je na tleh, na ves glas jokal in klical mamo: »Mami, mami…«<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj8eYS6iplJnOph8Lx5PPgDEv2PQygcNiQxHSmhgFRDLjNAP6DH0cR_enU-HGyQ-zl8203d-AIx7T9LRHSahnxWjqFPHgbcM09ttA0ebGznYRld7jmGgojplA5aaIc1IDzQVtcYhkINkTMs/s1600/Medvedek_Miha_9.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj8eYS6iplJnOph8Lx5PPgDEv2PQygcNiQxHSmhgFRDLjNAP6DH0cR_enU-HGyQ-zl8203d-AIx7T9LRHSahnxWjqFPHgbcM09ttA0ebGznYRld7jmGgojplA5aaIc1IDzQVtcYhkINkTMs/s640/Medvedek_Miha_9.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Čez nekaj trenutkov
so se odprla vrata in skoznje je stopila mama. »Dobro jutro Miha. Ja, kaj pa
jokaš? Kaj je narobe?«. Medvedek Miha je zahlipal skozi solze: »Boli, mami,
booolllii…«. Z rokavom pižame si je obrisal debelo svečko, ki je lezla iz
njegovega nosu in spet glasno zajokal. »Boli me, tako me bbbolllliii…«. Mama je
objela v dlani njegov objokan obraz in zaskrbljeno vprašala:«Kaj te boli, Miha?
Zobek?« »Nnneeee«, je zatulil medvedek Miha. <b>»Noga me boliiii…«. </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAkrGaT-sZO625GWXlE-XpJTpoGNEjLL25x11-xrwd5lwOOBPO269Sgrn00nL5bfT5cO322tS3IIxF0XYuC51EdT9GUpnUUT0ZHo6LkkYu8afyPCZ73mNjGIOxzT3ChWTTg6YmpfVCHSPT/s1600/Medvedek_Miha_7.jpeg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAkrGaT-sZO625GWXlE-XpJTpoGNEjLL25x11-xrwd5lwOOBPO269Sgrn00nL5bfT5cO322tS3IIxF0XYuC51EdT9GUpnUUT0ZHo6LkkYu8afyPCZ73mNjGIOxzT3ChWTTg6YmpfVCHSPT/s640/Medvedek_Miha_7.jpeg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Hlipajoč je začel
pripovedovati: »Piskalo je in sem hotel pogledat, pa sem se spotaknil… Ta
neumna rolka… Le kaj dela tukaj?« Medvedek Miha je jokal vedno bolj
neutolažljivo, saj je noga okrog gležnja že močno zatekla. Mama se je dotaknila
otekline, da bi pogledala ali je noga zlomljena ali ne. Takrat šele je medvedek
Miha zatulil: »Aaaauuuu, pusti mojo nogo, ne dotikaj se je…Boli me, tako
boooollliiiii…«.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14pt;">»Miha, saj vendar
moram pogledati, kaj je narobe. Ne jokaj več, poklicala bom zdravnika. On bo
najbolje vedel, kaj storiti«. Mama je odšla do telefona in pustila medvedka
Miho samega. <b>Čez nekaj minut je privršal v sobo, kjer je na tleh še vedno jokal
medvedek Miha, zdravnik. </b>»Kaj se dogaja?« je vprašal skozi stara, oguljena
očala. »Kaj jokaš, mladi fant?«</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Sklonil se je,
skrbno pregledal medvedkovo nogo in sklenil: »Ni zlomljena. Kakšna sreča,
kajne? Seveda boli, pa še kako boli.« Pogledal je proti mami medvedki: »Zviti
gleženj je in mišico si je nategnil. Mrzle obkladke s kisom in počivati mora
najmanj teden dni. Strogo mirovanje, gospa Brunova. Oteklina mora izginiti v
celoti. Drugače ne bo v redu, ne, ne bo v redu…«, je še mrmral zdravnik.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjuvUbj37wKcAZ-56MncBXIb_d532RdXh8Onf5BRhwVh_Vy1AciZfbQYycuI3sID_7p1WArGbxsvzqX-NUAnLLFtCMASQH2LZC1wVf86Gz2pri1tNIYpZVYKGJ1G5_MzID3Nv5KxSTIjGB9/s1600/Medvedek_Miha_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjuvUbj37wKcAZ-56MncBXIb_d532RdXh8Onf5BRhwVh_Vy1AciZfbQYycuI3sID_7p1WArGbxsvzqX-NUAnLLFtCMASQH2LZC1wVf86Gz2pri1tNIYpZVYKGJ1G5_MzID3Nv5KxSTIjGB9/s640/Medvedek_Miha_4.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Pogledal je medvedka
Miho, ki je še vedno hlipal, čeprav ni več upal tuliti na vse grlo. Tale
zdravnik mu je kar nagnal strah v kosti. »Drugič pazi, mladi fant!« ga je
posvaril zdravnik. »<b>Medvedi ne smemo kar tako lomiti noge.</b> Kako naj lovimo
hrano za svojo družino?! Še dobro, da si tako mlad in zate skrbita očka in
mama… Drugače bi ostal lačen.« Zdravnik se je poslovil. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Mama je odnesla
medvedka Miho v posteljo. Vse dopoldne je menjavala obkladke na njegovi nogi in
oteklina je počasi plahnela. Takrat, ko je prišel iz lova očka, gospod Bruno,
je oteklina že skoraj izginila. Medvedek Miha se je spet smejal. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»No, dragi fant,« je
rekel očka, »veš, kdo je kriv, da sedaj ležiš v postelji, ko bi se lahko igral
s prijatelji?«<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Seveda vem, očka…
tista rolka…če ne bi bila tam, ne bi stopil nanjo in ne bi padel, kajne?«
Nekoliko je obstal in nato žalostno dodal: »Sedaj bi se lahko igral, tako pa moram
ležati v postelji…«<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Rolka je torej
kriva. Miha, si prepričan?« je vprašal očka.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»No… ali pa tisto
piskanje… če ne bi bilo piskanja, ne bi skočil iz postelje in ne bi stopil na
rolko in ne bi padel, kajne?« je z nekoliko dvoma v glasu vprašal medvedek
Miha.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><b>»Piskanje je krivo.
To bo. Piskanje in rolka. Prav imaš Miha. Ti vsekakor nimaš nič s tem padcem…
ali ne?« je hudomušno pripomnil očka.</b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj9wc0gfHktbWWOepfDfkfDo9TbTntV1-ice1_7oCOluSpsoVfvLmreCudMrrdp9oPPuH06sP3jIT-lw7mzU24B7Id0s8WwWYI4AEu8-H4xtx5wP8DiBqtm2Omzk9yb3-w41OA_clhVoTOC/s1600/Medvedek_Miha_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj9wc0gfHktbWWOepfDfkfDo9TbTntV1-ice1_7oCOluSpsoVfvLmreCudMrrdp9oPPuH06sP3jIT-lw7mzU24B7Id0s8WwWYI4AEu8-H4xtx5wP8DiBqtm2Omzk9yb3-w41OA_clhVoTOC/s640/Medvedek_Miha_5.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Medvedek Miha je
utihnil. Kadar ga očka tako čudno vprašuje, res ne ve, kako mu naj odgovori.
Nagrbančil je čelo in premišljeval sam zase. Če ne bi bilo piskanja, ne bi
skočil iz postelje in stekel proti kuhinji. A tudi če bi stekel, ne bi padel,
če ne bi bilo rolke. Saj tudi rolka sama ne bi povzročila padca. Če ne bi
ležala sredi sobe, ne bi stopil nanjo in padel. <b>V tem trenutku je našel odgovor
na očkovo vprašanje. Sam je kriv!</b> Saj mu je mama vsaki dan znova rekla, naj
pospravi sobo. Pa ni imel časa. Ne, ni res! Čas je imel, a za druge stvari. Za
igro s prijatelji. Sedaj bo ves teden ležal v postelji. Ne bo mogel igrati
hokej danes zvečer, jutri ne bo mogel kegljati z ledenimi kepami… Medvedek Miha
je zajokal. Jokal je in jokal. Očka ga
je poljubil na čelo.«Ne jokaj, Miha. Te spet bolj boli?«<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Ne, očka…«, je
zatulil skozi solze. »Jaz sem kriv, da moram ležati sedaj v postelji. Jaz sem
kriv, da se ne morem igrati s prijatelji. Če bi le pospravil sobo, ko mi je
mama rekla…. Res sem pppaaaaccekkkk…«, je neutolažljivo jokal medvedek Miha.
Tudi mama je slišala njegov jok in radovedno prišla v sobo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgWhn_bJbIozAJkM6yIa9BnqRwMeiBWvGuZ9uCwVrBbmIVGcJAXqzTIPchsH2o7bZasFv0NRF-ZzBMOVdkpy_1aznJlxoYc5SleGnzDcctWKqt2U373Jm2U-3ZQbO28uSfbju1IrPlYkT0-/s1600/Medvedek_Miha_10.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgWhn_bJbIozAJkM6yIa9BnqRwMeiBWvGuZ9uCwVrBbmIVGcJAXqzTIPchsH2o7bZasFv0NRF-ZzBMOVdkpy_1aznJlxoYc5SleGnzDcctWKqt2U373Jm2U-3ZQbO28uSfbju1IrPlYkT0-/s640/Medvedek_Miha_10.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">»Ne jokaj, Miha.
Sedaj veš, da si sam kriv za tvoj padec, bolečine in to, da se ne moreš igrati
s prijatelji, »je nežno rekel očka. Malo je pomislil in dodal: »Velik fant si
že. Ponosen sem nate, ker znaš tako pametno razmišljati. Veš kaj, sobo boš
pospravil, ko boš zdrav. Je tako prav? <b>In potem boš vedno vse pospravil za sabo
in nikdar ti ne bo treba zares pospravljati, kajne?«</b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Miha je čudno
pogledal očka, a nato se je zasmejal. »Imaš prav,očka. Če vzamem knjigo s
police in jo vrnem na polico, ko je več ne potrebujem, potem bo knjiga vedno
pospravljena. Če zložim zjutraj odejo v predal, bo postelja vedno pospravljena.
Če bom vse igrače sproti pospravil v škatlo, bo soba vedno pospravljena! In ne
bo mi treba nič pospravljati. » <b>Sedaj se je medvedek Miha že smejal. Kako
pameten je njegov očka!</b> Z njim sta se smejala tudi mama in očka.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj7Yro3J6BDBpLRr2_JuVwJKcjJiFCXhinAPCcjb2jaaUxfLDtxNbUBEt0GWfA4350M6YT2w4zDMl3dP0iAMmPQyBjuTdInYBeMeb3o5pd2FEPsjvzqulD6cKKkbjkmy-4s6h3LegOx8tJl/s1600/Medvedek_Miha_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj7Yro3J6BDBpLRr2_JuVwJKcjJiFCXhinAPCcjb2jaaUxfLDtxNbUBEt0GWfA4350M6YT2w4zDMl3dP0iAMmPQyBjuTdInYBeMeb3o5pd2FEPsjvzqulD6cKKkbjkmy-4s6h3LegOx8tJl/s640/Medvedek_Miha_1.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 14.0pt;">Teden je minil, kot
bi pihnil. Mama je prebirala pravljice in Miha je počasi okreval. Takoj, ko je
lahko stopil na nogo, je pospravil sobo. Od takrat dalje ima medvedek Miha
vedno pospravljeno sobo. Škoda je vseh lepih dni, ko se ne bi mogel igrati s
prijatelji, če bi spet padel zaradi nereda v sobi. <b>Medvedek Miha nič več ni
pacek, kot je bil včasih. A ni lepo, če nismo packi, kajne?</b><o:p></o:p></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-26554168797653697502013-12-20T08:52:00.000+01:002013-12-22T09:01:06.817+01:00Vsak dan zase je darilo za nas<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Včasih
življenje prinese trenutke, ki v nas pustijo…«nekaj«… Včasih so povezani z
ljudmi, a ne vedno. Nič posebnega. Čisto navaden dan, dan, kot vsak drug dan. Tudi
zame je bil. Takšen, čisto navaden dan… in bil je trenutek, ki ga je presegel…</span></b></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; text-align: justify;">Stala sem na obali. Moje dihanje je bilo
globoko, saj sem pretekla že kar nekaj kilometrov ceste, ki se je vila med
zelenimi borovci. </span><b style="font-family: Verdana, sans-serif; text-align: justify;">Nisem bila utrujena.
Enostavno sem se »morala« ustavit.</b><span style="font-family: Verdana, sans-serif; text-align: justify;"> Kakor, da je bilo naenkrat »preveč«, a
si v trenutku, ko sem se ustavila, nisem znala razložiti, česa je bilo
»preveč«. Morda bučanja, ki se je zajedalo v tišino prostora. Več deset metrov
v globini pod menoj se je morje z vso silovitostjo zaganjalo v skale, da se je
celovitost valov razpršila v milijone kapljic, ki so se razletele po kamnitem
obrazu. Lahko bi prisegla, da sem občutila hladen, slan dotik nekaterih med
njimi tudi na moji koži. Morda je bil samo veter, ki je s seboj nosil vlažen,
slan zrak.</span><br />
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt; text-align: justify;"><br /></span>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgJUugZcT4RVsxXwzJx4C9LOk2BfxUXS5ectJZYOKHRiMoArKMTJ7LK-_k6R8ddRPi94m_im1VgqH_q_OgBtTI6TpPgufte1DSQQl9HFRflfXcngUV5zJO8NDdUb1tJ_anlKnhFCScs6ler/s1600/Lenna_darilo_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgJUugZcT4RVsxXwzJx4C9LOk2BfxUXS5ectJZYOKHRiMoArKMTJ7LK-_k6R8ddRPi94m_im1VgqH_q_OgBtTI6TpPgufte1DSQQl9HFRflfXcngUV5zJO8NDdUb1tJ_anlKnhFCScs6ler/s640/Lenna_darilo_2.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Še vedno sem stala na obali. Čeprav ni bilo
sonca, sem v sebi čutila toliko svetlobe, toliko neverjetne energije. Vsa
divja, neskončna moč valov je prehajala vame. Polnila me je s tolikšno
silovitostjo, da sem imela občutek, da lahko vsak trenutek poletim daleč proti
obzorju, ki je bilo skoraj grozljivo črne barve. </span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><b><br /></b></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<b style="font-family: Verdana, sans-serif;">Nikoli do takrat se nisem, vsaj ne v takšnih okoliščinah, zavedala moči
življenja samega. Vsega, kar je okrog mene. </b><span style="font-family: Verdana, sans-serif;">In vse moči, ki je prehajala
vame. Prelila se je vame, nosila me je s sabo na nevidnih krilih globoko v
nebo, daleč tja, kjer je izginjala črta mojega vidnega zaznavanja prostora, preko
tisoče in tisoče valov, ki so se v beli peni prelamljali in vračali vase. Tako
kot jaz, tako kot energija, ki se je vračala globoko vame in odmevala v
drobovju mojega zavedanja same sebe, kot nebrzdan krik življenja samega: Tu
sem. Tu sem!</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">In
čutim, kot nisem čutila še nikoli v življenju. Da sem! Da živim!<span style="font-size: x-small;"><o:p></o:p></span></span></b><br />
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></b></div>
<div class="MsoNormal">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg1ILLEaG7k2tJ3JH9GRw0Z15frNVDnJIarPc8ddYYUHIMUac2XbV9RuvHaASHshQ9y-f0IwzmS0q6C-vuaNE_fnEhpQX-pqSI8737YfXsblS9d_vzHzsWLczLqbnzpILPhT8951pL0bIzZ/s1600/Lenna_darilo_11.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg1ILLEaG7k2tJ3JH9GRw0Z15frNVDnJIarPc8ddYYUHIMUac2XbV9RuvHaASHshQ9y-f0IwzmS0q6C-vuaNE_fnEhpQX-pqSI8737YfXsblS9d_vzHzsWLczLqbnzpILPhT8951pL0bIzZ/s640/Lenna_darilo_11.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">ZAVEDATI SE
ŽIVLJENJA SAMEGA<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Imate občutek, da zares živite? Največkrat
takrat, ko smo dobre volje, polni optimizma, načrtov, takrat, ko je vse tako,
kot si predstavljamo, začutimo življenje v sebi. Njegovo lepoto. Življenje je
lepo! Takrat ne dvomimo, ne vprašujemo se, če živimo ali ne. Vemo, da živimo. A
ni vedno tako. Pridejo trenutki, obdobja, dnevi, ko gre vse narobe, ko ni nič
tako, kot bi želeli sami. Vse se obrača v smer, kamor ne želimo, naj se še tako
trudimo, da bi vse skupaj popravili. Slabe volje smo, žalostni, občutimo nemoč,
morda jezo, bes in sovraštvo, vse je nekako črno. Tudi življenje čutimo tako,
nič ni lepega. Nekdo, ki bi nam v teh trenutkih rekel »življenje je lepo«, bi
dobil morda samo grd pogled ali bi njegovo pripombo čutili celo kot norčevanje.
A bi bilo res. Ker je, tudi v takšnih trenutkih, življenje lepo. Samo vidimo ne
njegove lepote. Preveč smo obremenjeni sami s seboj, s svojimi problemi in
egocentričnostjo. <b>Ne samo, da ne vidimo
lepote življenja, tudi občutimo ga ne. Obstaja življenje samo, kadar je
subjektivno lepo za nas?<o:p></o:p></b></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjAjpqnIPcI5e_lrpQI0yw2eyff6qGMsG2PXRh5oNucYEL8segwTq4r9WzlHmGWGE-i1XUkzbGgY6cU88_uMUyW-1l6tjXUXMki0hg28VCnOu-TvgBv6q5m6f1-HlLJKdFmGpjwGpoJPUIM/s1600/Lenna_darilo_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjAjpqnIPcI5e_lrpQI0yw2eyff6qGMsG2PXRh5oNucYEL8segwTq4r9WzlHmGWGE-i1XUkzbGgY6cU88_uMUyW-1l6tjXUXMki0hg28VCnOu-TvgBv6q5m6f1-HlLJKdFmGpjwGpoJPUIM/s640/Lenna_darilo_5.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Vse to je človeško. Nič ni bolj človeškega,
kot takšen pogled na življenje. Saj vemo, da je sonce na nebu tudi takrat, ko
dežuje, a vidimo ga dejansko ne. Lahko ga samo slutimo za oblaki. Tako je v
življenju. <b>Lepoto življenja občutimo
takrat, ko je naš pogled na življenje takšen, kot si ga predstavljamo.</b> Mi,
osebno mi. Nekomu drugemu bi morda naše življenje v vseh, tudi tistih
najslabših trenutkih, kakor jih vidimo sami, pomenilo čudovito in enkratno
življenje. Vse je subjektivno, vse je v očeh vsakega posameznika. Nekdo, ki je
večino življenja lačen, sprejme z hvaležnostjo suho skorjo kruha. Nekdo, ki je
imel vse življenje možnost izbire najbolj okusnih jedi, skorje kruha ne bo
sprejel, čeprav bo še tako lačen. No, morda po več dnevih lakote.<o:p></o:p></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi1_d6CLK-V9Z9dzu7rPlGt7uoRYYOu4MMluL6Vv2YaQs3f98h-pwDDeXOdKXMtwGIU7q_jsP5sd71dNq9Ons2fDB-YI_fMnTKB10xsT72yG3ZYsZqUbzyhz8vUyme9FliUbFfQiwhoUzxw/s1600/Lenna_darilo_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi1_d6CLK-V9Z9dzu7rPlGt7uoRYYOu4MMluL6Vv2YaQs3f98h-pwDDeXOdKXMtwGIU7q_jsP5sd71dNq9Ons2fDB-YI_fMnTKB10xsT72yG3ZYsZqUbzyhz8vUyme9FliUbFfQiwhoUzxw/s640/Lenna_darilo_6.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Že samo to izhodišče postavi naše življenje
v celoti v drugo dimenzijo razmišljanja. Naj bo kakršnokoli, je naše življenje
v povprečju lepše, kot je življenje velike večine ljudi, ki so rojeni izven
našega prostora. Občutimo to kot hvaležnost? Ne, za nas je to samoumevno. <b>Življenja, ki ga želimo, ne merimo po
življenju neznanca, ampak življenju ljudi, ki živijo ob nas.</b> Seveda tistih,
ki živijo v skladu z našim subjektivnim razmišljanjem in videnjem življenja
samega, dobro, lepo, bolje, kot mi sami. A tudi tukaj, v našem prostoru, so
ljudje, katerih življenje ima drugačna izhodišča. Že v začetku, že s samim
rojstvom niso imeli enakih izhodišč, kot smo jih imeli morda sami. Morda ne
vidijo, morda so njihove intelektualne sposobnosti manjše, morda ne morejo
hoditi, morda nimajo nekaj, kar imamo vsi ljudje, vsi povprečni ljudje.<span style="font-size: x-small;"><o:p></o:p></span></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhqYwlQSvnkUwP7LrfL8612OeL09diuGJHQL5awQnJq7lulRs607rATYtPGMiPHsHWP9b616ZGiu7yToeL_mFRp4GUQm1lJXSBfE_9ideDJ4SKooqpRLo87BXAjxkI0kuhfsXk-Kc1hG0Ik/s1600/Lenna_darilo_12.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhqYwlQSvnkUwP7LrfL8612OeL09diuGJHQL5awQnJq7lulRs607rATYtPGMiPHsHWP9b616ZGiu7yToeL_mFRp4GUQm1lJXSBfE_9ideDJ4SKooqpRLo87BXAjxkI0kuhfsXk-Kc1hG0Ik/s640/Lenna_darilo_12.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">A ravno ti posamezniki, ki jih največkrat v
naglici svojega življenja, v tej večni omejenosti na svoj »jaz«, sploh ne
vidimo, živijo tukaj, sedaj, z manj, kot so naša pričakovanja življenja samega,
a vseeno nekako…bolj zadovoljni, srečnejši?
Morda je ravno v tem tista skrivnost življenja. <b>Šele takrat, ko se srečamo z njegovimi omejitvami, znamo ceniti širino
tega, kar življenje je.</b> Ne takrat, ko si postavljamo omejitve sami, čeprav
o njih ne razmišljamo kot o omejitvah, ampak o ciljih. Dejansko gre za
omejitve! Zaradi vseh teh naših predpostavk, pogojev (ciljev, kot jih
imenujemo), ki morajo biti ustrezno zadovoljeni, da bo naše življenje lepo,
kvalitetno, dejansko ne živimo življenja samega. Ne občutimo njegove lepote,
njegove neverjetne čarobnosti, energije, subtilnosti, nihanja, valovanja…ne
čutimo ga zares. Ga lahko v resnici živimo, če ga ne občutimo v resnici,
takšno, kot življenje je? Se sploh lahko zavedamo življenja samega?<span style="font-size: x-small;"><o:p></o:p></span></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjVmeZ6jj6wBjay1L7CT0YhAz3DaobX3Q-t0TOzua6I92_hxxvRSTyMVzyIw1xr64FsfuxeQW7yqRzEnvjK-pBbn5PqNEuSI2C3zkNwyRGpLE0nOeQ8kjm9aj0fyb7opt9x62l-4ukQqcpC/s1600/Lenna_darilo_9.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjVmeZ6jj6wBjay1L7CT0YhAz3DaobX3Q-t0TOzua6I92_hxxvRSTyMVzyIw1xr64FsfuxeQW7yqRzEnvjK-pBbn5PqNEuSI2C3zkNwyRGpLE0nOeQ8kjm9aj0fyb7opt9x62l-4ukQqcpC/s640/Lenna_darilo_9.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">ŽIVLJENJE
JE DARILO SAMO ZASE<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Ker
življenje je točno to. Nič manj, kot to. Darilo.</span></b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"> Prejeli smo
življenje, podarjeno nam je bilo. Ne zaradi tega, da uresničujemo v njem svoje
individualne omejitve, ampak da osebnostno izgrajujemo sami sebe, rastemo kot
ljudje. S tem raste tudi naša sposobnost dajanja, kar smo prejeli. Kaj naj
daste, če komaj sami živite? Saj ne gre za materialne stvari! <b>Potrebuje življenje kakršnikoli materialno
stvar, da bi obogatilo samo sebe? Že samo zase je največ, kar je.</b> A
verjamem, da smo vsi, neenaki med seboj, različni v vseh občutenjih in
razmišljanjih, sposobnostih in talentih, različni kot smo, različni ravno
zaradi tega, da se dopolnjujemo in lahko dajemo drug drugemu. Če znam sama lepo
peti, a bom sprejemala petje nekoga drugega kot neizmerno darilo? Morda tudi. A
predvsem bom obogatila z njim vse tiste, ki jim lepo petje in posluh nista bila
podarjena v zibelko. Kako zelo bogati naš čustven svet, ko doživljamo skozi
petje nekoga vsa čustva, ki jih lahko odraža glasba, vso lepoto izraza, ki ga
daje glas sam po sebi.<span style="font-size: x-small;"><o:p></o:p></span></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjK9kut6VaqtfhxzYd_7bDUMrkXohhYbq4nWP7m3xwjS_OtwbgF2w1t6EosGWR0r02Is0XL5NHPNePp4fZwuNpnlxn1bMtguh67KS_C5L-otrKF_em8Y8C-CEiuFskeB6zMyMLDf_oPvEfu/s1600/lenna_darilo_10.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjK9kut6VaqtfhxzYd_7bDUMrkXohhYbq4nWP7m3xwjS_OtwbgF2w1t6EosGWR0r02Is0XL5NHPNePp4fZwuNpnlxn1bMtguh67KS_C5L-otrKF_em8Y8C-CEiuFskeB6zMyMLDf_oPvEfu/s640/lenna_darilo_10.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">To so
darila, to je darovanje, ki ga lahko dajemo drugim.</span></b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"> Ne samo v vlogi
človeka kot takšnega, različnega in posebnega na svoj način, ampak tudi v vseh
ostalih vlogah, v katerih nastopamo v življenju. Partnerja, starša, otroka,
sodelavca… Koliko dajanja je v njih? In koliko prejemanja nazaj tega, kar smo
dali? Osrečujemo druge, delimo srečo in svoja majhna zadovoljstva z drugimi
ljudmi in postajamo vedno bolj ljudje. <b>Ker
nismo ljudje že samo zaradi tega, ker smo se kot ljudje rodili. Ne, ljudje smo
šele v odnosih z drugimi ljudmi. </b>Če dajemo v teh odnosih to, kar nam je
poklonilo življenje; če izkoristimo ta dar z namenom, da ga delimo z drugimi,
postajamo ljudje, bogati navznoter, v svojem svetu čustev in razmišljanj, idej
in sanj, želja in hotenj. Kako zelo bogat je pravzaprav lahko človek, če išče
bogastvo v sebi in ne samo zunaj sebe.<span style="font-size: x-small;"><o:p></o:p></span></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEimUNrVfaHRab8SLXSL0JvKAPeg4jeZUTA7z1CZCCf-mhYeg8ffZF26Ji_rnld3IHPF_x6w7I1yxaDox16yDBDZ0su8i_Yp5J01kmXZCLP48kwC10lNyhRdjlIXt-Es2wsZQ8p-98JZpjFs/s1600/Lenna_darilo_8.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEimUNrVfaHRab8SLXSL0JvKAPeg4jeZUTA7z1CZCCf-mhYeg8ffZF26Ji_rnld3IHPF_x6w7I1yxaDox16yDBDZ0su8i_Yp5J01kmXZCLP48kwC10lNyhRdjlIXt-Es2wsZQ8p-98JZpjFs/s640/Lenna_darilo_8.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Včasih, v določenih trenutkih znotraj
določenih odnosov z ljudmi, darovanje, kot odgovor smiselnosti bivanja samega,
razkrije svojo vsebino s takšno lahkotnostjo, da ni potrebno vprašanj, ne
pojasnil, saj ga začutimo kot naraven del svoje »biti«. Takrat, ko se majhna
otroška dlan oklene našega prsta v iskanju varnosti, ko se sklonimo nad otroka,
takrat vemo. Takrat, ko se starcu utrne
solza, ko se stisnemo k njemu in mu povemo, da razumemo njegovo izgubo, takrat
vemo. Takrat vemo. Dali smo in prejeli smo. <b>Zakaj je včasih tako preprosto videti to, kar drugič sploh ne vidimo?</b>
Kadar je ljubezen izhodišče našega darovanja, ljubezen do ljudi, ki jih čutimo
kot »enake«, ljudi, ki so del nas, našega življenja, je dajanje zavestno
sprejemanje pripadanja. Pripadamo in zato dajemo. Največkrat sploh nimamo
občutka, da dajemo. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Nismo vsi ljudje sposobni dajanja izven
tega. Večina nas potrebuje občutek pripadanja, da lahko daje brez vseh
pričakovanj. Skoraj tako, kakor bi z dajanjem izgubljali svojo substanco, svoj
»jaz«. A ni tako. Samo večina med nami se tega ne zaveda. <b>Potrebna je neverjetna širina duha, srčna širina, da smo sposobni
dajati vsem ljudem enako, ne glede na to, kdo so ti ljudje, ne glede na to,
kako bodo sprejeli naše darovanje.</b> V bistvu se sploh ne zavedamo, da
dajemo. Samo smo to, kar smo. In živimo v skladu s tem, kar smo. Redki
posamezniki med nami, katerih srčno bogastvo in toplina presegata »človeško«. <span style="font-size: x-small;"><o:p></o:p></span></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgjt3XiwqtLheDkr4nXSpvKB2yyH3jbGGMzHAvGHsQGZ0e5YXtXTWod56XugEh4FNWUnN0OFAREkmlzSO-4E4m0uiOak7Fj_DjNNpKwGfWvpKH90ACa7TApBV84CWKb9zMU9zJt0aXdfkoa/s1600/Lenna_darilo_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="427" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgjt3XiwqtLheDkr4nXSpvKB2yyH3jbGGMzHAvGHsQGZ0e5YXtXTWod56XugEh4FNWUnN0OFAREkmlzSO-4E4m0uiOak7Fj_DjNNpKwGfWvpKH90ACa7TApBV84CWKb9zMU9zJt0aXdfkoa/s640/Lenna_darilo_3.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">VSAK
DAN, VSAK TRENUTEK DNEVA, JE DARILO ŽIVLJENJA SAMEGA<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Življenje je edinstveno, najbolj intimno darilo, ki ga
lahko dobimo. A hkrati je bilo dano vsemu živemu, vsemu, kar je danes tukaj.
Vsakemu na čisto poseben intimen način. Samo eden izmed mnogih obrazov bogastva
življenja samega. Vse, kar je, kar je okrog nas, kar nas obdaja, je edinstveno
in enkratno v svoji neponovljivosti. Vsaka trava, list, vsak cvet, ki se
upogiba v nežnih sunkih vetra, vsaka ptica, ki preleti nebo nad nami in izgine
v daljavi, vsak lajež psa v nočni tišini, vse je enkratno in hkrati
neponovljivo. Kako čudoviti so vsi ti obrazi življenja, vse te neštete slike,
podobe življenja! <span style="font-size: x-small;"><o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgbai6QPu7O9TmpG4u14hJDoh8E8OBXH2n7I23FAsI1Huei_j1nSWfVy4Hj-JhPeEMAVKAlr9JmPWL6hDrR-WdUq5ni0ZEJfwNXwvxVTboWTjM07MOEusMvlRwqme2FJVWhScEK_0JqKcQd/s1600/Lenna_darilo_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgbai6QPu7O9TmpG4u14hJDoh8E8OBXH2n7I23FAsI1Huei_j1nSWfVy4Hj-JhPeEMAVKAlr9JmPWL6hDrR-WdUq5ni0ZEJfwNXwvxVTboWTjM07MOEusMvlRwqme2FJVWhScEK_0JqKcQd/s640/Lenna_darilo_4.jpg" width="640" /></a></div>
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span>
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Se jih zavedamo? Se jih sploh lahko, če
želimo živeti? Verjetno bi izgubile svojo lepoto, izvirnost v enostavnosti,
enkratnost v množičnosti, če bi bile tukaj, vsak dan, v vseh trenutkih
zavedanja življenja. Preveč bi bilo, da bi bilo lahko še lepo. Ni to v človeku?
<b>Če bi vsak dan dobila v dar čudovito lep
tulipan, bi še sploh videla njegovo lepoto? Bi bilo pričakovanje še sploh
hrepenenje, ali bi bilo samo še obveznost?</b> Smisel življenja ni v opazovanju
življenja samega, ampak v njegovem uresničevanju. Živeti, sedaj, tukaj. <b><span style="background-color: #d9d2e9;"><span style="color: #20124d;">Nismo
obrobje življenja, v njegovem drobovju smo. </span></span><span style="background-color: #351c75; font-size: x-small;"><o:p></o:p></span></b></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiApGwbSyaGbwwwQZLSSMYLnvazXUXxU9Uqm44GTL5L0l_jTBK-g_GO4uOc9pd27bXFzL-UjL90bAzVrQA1kJZWhMWs2SxHX_G9Q6ihtQnJ0mfrYcmk-4afGan92uxWjhUX1H1A7s6eLBFI/s1600/Lenna_darilo_7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiApGwbSyaGbwwwQZLSSMYLnvazXUXxU9Uqm44GTL5L0l_jTBK-g_GO4uOc9pd27bXFzL-UjL90bAzVrQA1kJZWhMWs2SxHX_G9Q6ihtQnJ0mfrYcmk-4afGan92uxWjhUX1H1A7s6eLBFI/s640/Lenna_darilo_7.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">A vendar takrat, ko smo polni sebe ali nas
v sebi ni več, v vseh teh trenutkih življenja, ko občutimo njegovo skrajnost na
najbolj očiten način, lahko dvignemo pogled. <b>Vse, kar je, vse je darilo
trenutku, ko obstanemo, da bi proslavili življenje samo.</b> Dejstvo, da smo,
sedaj, tukaj. Oprano nebo po dežju, preko katerega razpet lok mavrice vedno
bolj slabi v lastnem izginjanju. Rdečkasto nebo nad črno senco hriba, za
katerim je izginilo večerno sonce. Prhutanje kril laboda, ki se je v dolgi
črti, z močnimi zamahi kril, počasi dvignil nad gladino reke. Jutranja meglica,
ki lebdi nad jezerom kot nežen pajčolan, ki prekriva obraz neveste. Zeleno
valovanje polja, ki se upogiba v melodiji vetra. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjcx_P5QsV-sOR0ZfPP4EfruIiBJLZmpMXVIoZoCo837xEUC1nU6X0aKBRmjdQ8xDRdqzgDmV7MRYavDyssnK3iIZuMq9lIyXobfgc-Y-hG1juXh_W1hA0t_NW6mVU2bgazVaMg_0FaBfX8/s1600/Lenna_darilo_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjcx_P5QsV-sOR0ZfPP4EfruIiBJLZmpMXVIoZoCo837xEUC1nU6X0aKBRmjdQ8xDRdqzgDmV7MRYavDyssnK3iIZuMq9lIyXobfgc-Y-hG1juXh_W1hA0t_NW6mVU2bgazVaMg_0FaBfX8/s640/Lenna_darilo_1.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Vse je tukaj. <b>Vsak takšen trenutek je darilo življenja samega.</b> Vsak nov dan, ki
se porodi iz noči, vsak trenutek dneva, ki je njegovo nadaljevanje. Ker
obstajajo trenutki, ko moramo videti življenje, čutiti njegovo lepoto, da bi
lahko živeli dalje. Vsi ti trenutki, ko se naše življenje preliva preko svojih
meja, kakor da je enostavno preveč za nas. In vsi ti trenutki, ko življenja ne moremo začutiti v sebi, kakor
da je izginilo, čeprav vemo, da je. V vseh teh trenutkih moramo začutiti
življenje okrog sebe, da bi življenje bilo, da spet je. Potem je vsak dan
darilo, vsak trenutek dneva darilo. Ker ga sprejmemo vase takrat, ko ga lahko
začutimo. Ker ga sprejmemo takrat, ko ga potrebujemo. Da lahko živimo dalje… <span style="font-size: x-small;"><o:p></o:p></span></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-31599878096321410012013-12-16T20:29:00.001+01:002013-12-22T09:01:22.244+01:00Pravljica o presenečenju ali lepota v nas<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Nekoč, pred davnimi,
davnimi časi, je živela za sedmimi gorami in sedmimi vodami … mala čarovnica.
Saj sploh ni vedela, da je čarovnica. Sama sebe je vedno videla kot malo,
čustveno deklico, ki v svoji majhni zeleni hiški sredi čudovitega bukovega
gozda skupaj z živalmi peče kruh, poje lepe pesmi, ki so jih velika bitja iz
majhnega mesta na koncu zelene doline za velikim hribom že pozabila, piše
pravljice za mala bitja iz majhnega mesta na koncu zelene doline za velikim
hribom in se veseli vsakega novega jutra in vsega, kar prinaša s seboj nov dan.
<o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhb2PYCXpmblfKMVhI8MSoFbU8SGnXJK-Itnw70Qy_g9RBLcKKvMVnY5A2YA_z2UsoWzcCHKyp6k2C5hc0yEYsbS6buMkBUKUQCzPimg0WI_ByrPl5qIzPcLCmaxY7IgaULArsWT0spOkX_/s1600/Lenna_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhb2PYCXpmblfKMVhI8MSoFbU8SGnXJK-Itnw70Qy_g9RBLcKKvMVnY5A2YA_z2UsoWzcCHKyp6k2C5hc0yEYsbS6buMkBUKUQCzPimg0WI_ByrPl5qIzPcLCmaxY7IgaULArsWT0spOkX_/s640/Lenna_2.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Mala čarovnica je
imela rada svoje živali. No, saj živali niso bile njene. Živele so v velikem
bukovem gozdu kot mala čarovnica. Vsaka med njimi se je nekoč, nekega dne, čisto
slučajno, morda iz radovednosti, prikradla v bližino majhne zelene hiške. In
vse je mala čarovnica navdušila s svojo preprostostjo, prijaznostjo in lepoto.
<b>Njene oči so bile takšne; kakor dva mala topla sončka, polna sijaja in topline.</b>
Vse živali, ki so živele v gozdu že sto in sto let, so poznale vsakega
prebivalca njihovega gozda. Prihod male čarovnice je mednje najprej vnesel
nemir. Kdo je prišel? Človek!!! Nič dobrega ni pomenilo, če je prišel v gozd
človek! In še čarovnica! <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Po pripovedovanju
svojih dedkov in babic so se spomnili čarovnic, ki so v davnih časih živele
blizu gozda. Nič dobrega niso pomenile in nenehno so se kregale z gozdnimi
škrati in vilami. In potem so nekega lepega dne nenadoma izginile. Nihče jih ni
pogrešal. V gozd se je naselil spet mir. Živali so v sožitju druga z drugo živele
v gozdu in skrbele za svoje družine. In potem pride mala čarovnica! Čez nekaj
časa je strah in nemir v živalih ob njenem prihodu izginil. Spoznali so jo in
videli, da sploh ni čarovnica, ampak majhna, prijazna deklica. In tako lepo je
pela. <b>Kako lahko nekdo, ki poje tako lepo kot mala čarovnica, misli grdo in je
slab človek? </b>Živali so sprejele malo čarovnico za svojo in mala čarovnica je
sprejela živali za svoje. Postali so nerazdružljivi.<o:p></o:p></span></span><br />
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEih7TmmF1Z4pBcwgzk8O1Twu0j2ByhqESQPevCS8YutMoqrDqPhXQ-wW38cWah-fsfi3W3SLdyFm0s5CTn2CT9ulMlS0iBSnAVBiCUeJpkNOShPztrWZ-9Z8ah338d6X0GCOvcxD7LTSdeB/s1600/lenna_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEih7TmmF1Z4pBcwgzk8O1Twu0j2ByhqESQPevCS8YutMoqrDqPhXQ-wW38cWah-fsfi3W3SLdyFm0s5CTn2CT9ulMlS0iBSnAVBiCUeJpkNOShPztrWZ-9Z8ah338d6X0GCOvcxD7LTSdeB/s640/lenna_3.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Tistega dne so nebo
nad zeleno širino krošenj bukovih dreves nenadoma prekrili grozeči oblaki.
<b>Skozi nežno zeleno listje so se počasi prikradle prve tople kaplje dežja in
hitro namočile suho zemljo pod krošnjami dreves. </b>Toliko dni že ni deževalo in
struga reke, ki se je vila po zeleni dolini do majhnega mesta za velikim
hribom, je bila že izsušena. Samo na sredini se je kot majhen potoček vila
nekoč mogočna reka. Mala čarovnica je skozi odprte duri opazila dež, ki je
padal na še ne pobrano perilo, plapolajočo v vetru sem in tja. Stekla je na
dvorišče, sproti pobrala veliko pleteno košaro in perilo je bilo v košari,
preden ga je dež čisto zmočil. No, vsaj z likanjem ne bo problemov, si je
mislila mala čarovnica. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Veter je pihal vedno
močneje in veje dreves so se grozljivo zibale sem in tja. Skoznje je sikal in
tulil veter, kakor da bi želel vse opozoriti, kako močan je. Dež se je prelevil
v naliv in zemlja, ki toliko dni ni začutila nobene kaplje dežja, ni uspela več
požirati ogromne količine vode, ki je padala skozi krošnje dreves. Nastajale so
majhne luže in se počasi zlivale ena v drugo ter postajale vedno večje. Mala
čarovnica je stala med durmi in opazovala nevihto. Saj je bil res potreben,
tale dež. Skomignila je z rameni in zapahnila duri za sabo. V tem dežju si bo
privoščila skodelico sladkega, toplega čaja. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi66q3CNuBs0WaVgme4d0CFlDfOPuUdqdYi1YqYjjdVZ9ZxpGrc7r7yAE2FfxJPQJWz_p2O7jrrXbCeVnNwTxkvp5hhdXXQ7InkELNcXmbtwTLJMhTowYOGXF4qNlztaYfbL9Be3dlOUTxj/s1600/lenna_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi66q3CNuBs0WaVgme4d0CFlDfOPuUdqdYi1YqYjjdVZ9ZxpGrc7r7yAE2FfxJPQJWz_p2O7jrrXbCeVnNwTxkvp5hhdXXQ7InkELNcXmbtwTLJMhTowYOGXF4qNlztaYfbL9Be3dlOUTxj/s640/lenna_5.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Voda je že brbotala
v lončku, ko je nenadoma močno potrkalo na duri. Mala čarovnica je kar
odskočila, tako se je prestrašila, ko je še enkrat močno potrkalo. Obrisala je
dlani v krpo in odpahnila zatič na vratih. Z vso silo so se duri odprle.
Podzavestno se je odmaknila veliki temni senci, ki se je pojavila pred njo in
pogledala veliko bitje, ki je stalo med vrati. Kako grozljiv je bil! Ne samo
zaradi velikosti, ampak neke temačnosti, ki jo je odražala vsa njegova pojava.
<b>Bilo je, kakor da je vsa svetloba, ves prostor nenadoma izginil, ker ga je
vsega napolnilo tole strašno bitje. </b>Veliko bitje se ni premaknilo. Še naprej je
stalo med vrati in z njega je tekla voda in se zbirala kot vedno večja luža na
tleh pred durmi. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Mala čarovnica se je
zdramila iz otopelosti in stopila proti velikemu bitju. Prijela ga je za
veliko, kosmato dlan in ga povlekla v izbo ter spet zapahnila vrata. Previdno
je stopila okrog velikega bitja in se zazrla visoko proti stropu, saj se je
veliko bitje z glavo dotikalo lesenega stropa. Njegovi lasje so bili gosti,
črni in iz vsakega lasu je kapljalo na obraz in ramena velikega bitja. Obraz je
bil kosmat, nos velik in širok, usta prav tako velika in skoznje si lahko
opazil velike bele zobe. Ušesa so bila ogromna in kosmata. Mala čarovnica še
nikoli ni videla tako zelo grozljivega obraza, a nekaj je bilo na tem obrazu,
da je strah počasi izginil. Njegove oči. Bile so majhne oči, skrite pod gostimi
obrvmi globoko v jamicah ob velikem nosu, in imele so dolge črne trepalnice. <b>A
bile so tako tople, tako zelo tople oči.</b> V njih ni bilo nič grozljivega. Bile
so popolno nasprotje grozovite ogromnosti bitja, ki je zrlo vanju. Obleka
velikega bitja je bila premočena, čevlji, ki so povzročili takšen hrup, pa
veliki kot čebri za vodo pri njenem vodnjaku. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgGztbsBip5qNra-4DJBV6Qpfbru4bNVGMlkJ-LXPVWbXSw8eyifC_4HzDsmzBmS6SMa_Aq_5uCQNjjjndgR5Aryz6nbQVOPLeuGNU5rm-I_CgbW8XmdTGlcWjuL08thYbRjEQz-CfllxDZ/s1600/Lenna_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgGztbsBip5qNra-4DJBV6Qpfbru4bNVGMlkJ-LXPVWbXSw8eyifC_4HzDsmzBmS6SMa_Aq_5uCQNjjjndgR5Aryz6nbQVOPLeuGNU5rm-I_CgbW8XmdTGlcWjuL08thYbRjEQz-CfllxDZ/s640/Lenna_1.jpg" width="640" /></a></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Mala čarovnica je
nenadoma z odločnim korakom stopila do velikega bitja in ga pogledala navzgor,
globoko v njegove oči. Ni odmaknil pogleda, temveč se je počasi na njegova usta
preselil komaj opazen nasmeh. Mala čarovnica se je nasmehnila in ga prijela za
veliko kosmato dlan. »A vas je nevihta ujela v gozdu?« je vprašala. »Najbolje
bo, da slečete te mokre cape. Bomo že našli kaj, da vas segrejemo. Le stopite
sem k peči. Zakurili bomo, da vas posušimo.« Nasmehnila se je še enkrat in njen
nasmeh je dokončno premagal trdno grozljivost obraza velikega bitja. <b>Nasmehnil
se je in sedaj je bil čisto prijazen; grozljivo ogromen, a prijazen.</b> Mala
čarovnica je prinesla odeje in velike brisače ter pokazala velikemu bitju, kje
je kopalnica. Zakurila je v kaminu, sedla na gugalnik ob njem in nemo poslušala
zvoke, ko je veliko bitje lomastilo po kopalnici, se zaletavalo enkrat v omaro,
drugič v stojalo z brisačami, dokler ni končno slišali le še vodo, ki je padala
s tuša in njen čuden zvok, ko se je zlivala preko velikega bitja na dno kadi. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Čez nekaj časa je
vse utihnilo. In nato, čisto nepričakovano, je zaslišali glas, kakor da prepeva
nekdo z nežnim, žametno lepim glasom. Bila je čudovito lepa ljubezenska pesem.
Prihajala je iz kopalnice, skozi vrata kopalnice in napolnila celotno zeleno
hiško. Iz kitice v kitico je bil glas bolj globok, a hkrati vedno bolj nežen.
Tako zelo čudovito je pel, a v njem je bilo toliko žalosti. Nemo je poslušala
pesem in iz njenih oči so pritekle solze. Toliko bolečine. </span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj3DztyXyzoacrIckLn9IcwPsRez9RW0nX_ohHoduItnsTv3N1WAEt61qbD7vSwUM0IIvNbdsz94R9OTsFBm6MS4iLVwsYJI1Pq62UUBN9ACqVpVqcNqWZ9cFC1RyV5I9BWElKeTE36jgHZ/s1600/Lenna_7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="448" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj3DztyXyzoacrIckLn9IcwPsRez9RW0nX_ohHoduItnsTv3N1WAEt61qbD7vSwUM0IIvNbdsz94R9OTsFBm6MS4iLVwsYJI1Pq62UUBN9ACqVpVqcNqWZ9cFC1RyV5I9BWElKeTE36jgHZ/s640/Lenna_7.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><b>Kdo lahko poje s
toliko bolečine, če te bolečine ni nikoli doživel?</b> A je lahko tako pelo tisto
grozovito gromozansko bitje za vrati kopalnice? Čez nekaj časa je vse utihnilo.
Mala čarovnica je nemo strmela v vrata kopalnice. Tolikšno presenečenje in
hkrati tolikšno lepoto je odkrival izraz na njenem obrazu. Presenečenje, a
hkrati še vedno dvom, kakor da ni slišali prav, kakor da bi bilo možno, da je
pesem pel nekdo drug… ne veliko bitje za vrati kopalnice? Čez čas so se vrata
odprla. V sobo je stopilo, ogrnjeno v dve veliki kockasti odeji, veliko bitje.
Na njegovem obrazu je bil miren zasanjan pogled. Nasmehnil se je in rekel z
lepim, nežnim glasom: »Res sem hvaležen za pomoč. Nisem vedel, kam bi se skril
pred nevihto. Kar grozljivo strašen veter je zunaj«. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh5UyhWfBI5vemmZpnCC7-0DYcU5HmhYqSfOhc_KLaRh9IFSz4-6zz6pPO0XrS0OtP7ih2ysnrsfn9xUxW9CZSSrfK0O122-dL3w_F9jhWU0M6FIinpgUu9xvXxv-1yWRBfahustH9SVCc6/s1600/lenna_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="403" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh5UyhWfBI5vemmZpnCC7-0DYcU5HmhYqSfOhc_KLaRh9IFSz4-6zz6pPO0XrS0OtP7ih2ysnrsfn9xUxW9CZSSrfK0O122-dL3w_F9jhWU0M6FIinpgUu9xvXxv-1yWRBfahustH9SVCc6/s640/lenna_4.jpg" width="640" /></a></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><b>Tako gromozansko
bitje in pozna … strah?! </b>Sedaj ni bil več grozljiv; postajal je lep v vsej
svoji gromozanski nerodni velikosti. »Kakšna pesem je bila tole? Tako čudovito
lepa je, čeprav tako grozljivo žalostna…«
je vprašala mala čarovnica. Veliko bitje se je nasmehnilo, a ni bil
nasmeh, ki bi prinesel veselje na njegovo lice; bil je nasmeh, ki je še
poglobil žalost na njem. »To je moja pesem. Napisal sem jo tistega dne, ko sem
izgubil ljubezen svojega življenja. Vedno jo pojem takrat, ko me je strah, ali
ko sem izgubim v trenutkih življenja, ko ne vem, kako biti jaz z vso svojo
ogromnostjo, samo jaz«. »Tako lepa je«, je rekla mala čarovnica. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Pomignila je
velikemu bitju, da sede na fotelj ob peči, pokrila ga je še z eno odejo in mu
nalila čaj, v katerega je zamešala veliko žlico sladkega medu. Sedla je ob
njegove noge in ga opazovala. Mala čarovnica pa je nežno gledala to veliko
bitje, ki ga je nevihta prinesla v njeno malo zeleno hiško sredi lepega
zelenega bukovega gozda.<o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhB43UKoszs0A-8o78CziLLVtfA2Bz_VrmdKHMAbeysha-9zqUEjAGI1Zu5LZEbXHn26QIg9jSdLxXWhOVcWv8GIU8inA9L5XaUp_nnyZH05PiQXGz8DyZR2ilN3eWQFxMdK6p3c1Eqw1rC/s1600/lenna_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhB43UKoszs0A-8o78CziLLVtfA2Bz_VrmdKHMAbeysha-9zqUEjAGI1Zu5LZEbXHn26QIg9jSdLxXWhOVcWv8GIU8inA9L5XaUp_nnyZH05PiQXGz8DyZR2ilN3eWQFxMdK6p3c1Eqw1rC/s640/lenna_6.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-size: 12.0pt;"><span style="font-family: Helvetica Neue, Arial, Helvetica, sans-serif;">Tako lep je bil. Nič
ni bilo več grozljivega na njem. Čutila je njegovo toplino, čutila je njegovo
srce, njegovo ranjeno srce. Nežno je gledala v njegove oči, ki so odsotno
strmele v ogenj v peči. Zaželela si je, da bi ga čisto nežno pobožala po
njegovih laseh. Kako zelo se lahko motimo o ljudeh, če jih sodimo samo po
tistem, kar vidimo?! <b>Kakšna čudovita presenečenja se skrivajo v njih, koliko
lepega nosijo s sabo. Samo odpreti moramo sebe zanje in jih videti takšne, kot
so v resnici. </b>In to veliko bitje v njeni mali zeleni hiški? Kako zelo drugačno
je od vsega, kar vidijo oči v tistem prvem trenutku… Nasmehnila se je. Veliko
bitje je začutilo njen nasmeh in čisto počasi se je nasmehnilo tudi samo.
Sedela sta drug ob drugem in bila sta si blizu, kot sta si lahko blizu dve
bitji, ki čutita enako.<o:p></o:p></span></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-61337260675697509072013-12-11T10:25:00.002+01:002013-12-22T09:02:15.290+01:00Pridih topline spominov otroštva<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 12.0pt;">
<em style="text-align: justify;"><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif";">Se še spomnite tistega otroškega pričakovanja čarobnosti
božičnih praznikov? Tistih iskric v očeh, ko ste pisali Božičku (ali dedku
Mrazu, saj ni pomembno) z nerodno otroško pisavo, ki še ni osvojila umetnosti
pisanja, kaj si želite za Božič? Pred vašimi očmi je bila slika želene igračke
tako zelo jasna, da niste več prav ločili med sanjami in resničnostjo... </span></em><br />
<em style="text-align: justify;"><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></em>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhF8WAUjDbBSeKt9MUpLbrc2pePwYbm867KBxAAk9dzb7y3ttnBznOFvK8iSNU4q1VxlTuSyIrdzNmJsmc2cDU_WzSHkax_zwWWyoljvH4x3ljzodxX_6wMNMLC5GXNGvXwmAUng8JqVAwF/s1600/Lenna_11dec2013_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="451" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhF8WAUjDbBSeKt9MUpLbrc2pePwYbm867KBxAAk9dzb7y3ttnBznOFvK8iSNU4q1VxlTuSyIrdzNmJsmc2cDU_WzSHkax_zwWWyoljvH4x3ljzodxX_6wMNMLC5GXNGvXwmAUng8JqVAwF/s640/Lenna_11dec2013_5.jpg" width="640" /></a></div>
<em style="text-align: justify;"><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></em>
<em style="text-align: justify;"><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></em>
<em style="text-align: justify;"><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif";">Spomnim se, da sem si želela punčko z lasmi. Nekaj najbolj čudovitega je takšna
punčka z lasmi. Spomnim se svojega otroka, njegovih nepovezanih stavkov, ki so
bolj spominjali na listek, ki ga napišemo preden gremo v trgovino. Saj veste
"prinesi mi: to, to, to in to, pa še to" ... Njegove prve, zverižene, nakracane in čudne, a tako prijetne črke. <b>Tako zelo ponosna sem bila nanj, na te njegove
prve besede. </b></span></em><br />
<em style="text-align: justify;"><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></em>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhGxuK9lIIy2MXRoflsRmg5KSHxITMQB96BpVCdIz_Y7WQ4QJh1S8osF5ZE6N9523iw8wBAes6Lkyq5xK_NXogfokQgE9zT4h405GnMOBXidBXOvUsNsymLhicMmIMHe6899IFSvCQUa5R8/s1600/Lenna_11dec2013_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhGxuK9lIIy2MXRoflsRmg5KSHxITMQB96BpVCdIz_Y7WQ4QJh1S8osF5ZE6N9523iw8wBAes6Lkyq5xK_NXogfokQgE9zT4h405GnMOBXidBXOvUsNsymLhicMmIMHe6899IFSvCQUa5R8/s640/Lenna_11dec2013_1.jpg" width="640" /></a></div>
<em style="text-align: justify;"><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></em>
<em style="text-align: justify;"><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif";">Pismo je dal z največjo skrbnostjo na okensko polico, da bi ga dedek
Mraz zares videl in odnesel. Potem sem zjutraj ali pozno zvečer vzela sama to njegovo
pismo in ga shranila, zase in za njega, za spomin na tisto otroško naivnost,
zaupanje v nekaj lepega, pravljičnega, spomin na tisti nasmeh v očeh, ko je
odprl darilo in zagledal tisto, kar si je želel... Največkrat so bile to lego
kocke. <b>Čudoviti so moji spomini na praznično jutro, ko se je cela družina igrala
na tleh v njegovi sobi.</b> Največkrat smo pozabili na svet okrog nas, dokler ni
bila lakota prehuda.</span></em></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEheDXZXT6mSR9nNBNjGPnBX9fM5dYmWFi_HslFNMmH4Ji5hlWmXBQK1rL5K_Uz0EjIb39-I0RMJZAFqMZojQncwv9TvxNdSTcB8gjemz-TEFWoVLQspDeFIdyloltz3uhfVFnkE13S0xcZP/s1600/Lenna_11dec2013_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEheDXZXT6mSR9nNBNjGPnBX9fM5dYmWFi_HslFNMmH4Ji5hlWmXBQK1rL5K_Uz0EjIb39-I0RMJZAFqMZojQncwv9TvxNdSTcB8gjemz-TEFWoVLQspDeFIdyloltz3uhfVFnkE13S0xcZP/s640/Lenna_11dec2013_6.jpg" width="640" /></a></div>
<em><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 12.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></em>
<em><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 12.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Ta čudovit, topel pridih
spominov otroštva, mojega otroštva, otroštva mojega otroka... Spomini na pričakovanje,
radovednost, smeh in veselje; spomini na najine poti skozi mesto s smrečico na
ramenih, na postavljanje dreveščka z množičo pisanih, svetlečih okraskov; na
vonj po čokoladi in cimetu, na prijetno toplino sladkega kakava in majhnih
okusnih piškotov... </span></em><br />
<em><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 12.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></em>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjSnB70KfXlV3VMoY9MfBeFGAk-bMtjD_3Jcn_KjkUM7WY8XcPnN8IYgbU_PSRvfdehtE5gvgqa3x8k_edZ3HrHniSye3mkIJQ1NoyJo_8ldzkCM9SfmOrZZBr2NRJInfHZRyh3RbiHUTKk/s1600/Lenna_11dec2013_7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjSnB70KfXlV3VMoY9MfBeFGAk-bMtjD_3Jcn_KjkUM7WY8XcPnN8IYgbU_PSRvfdehtE5gvgqa3x8k_edZ3HrHniSye3mkIJQ1NoyJo_8ldzkCM9SfmOrZZBr2NRJInfHZRyh3RbiHUTKk/s640/Lenna_11dec2013_7.jpg" width="464" /></a></div>
<em><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 12.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></em>
<em><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 12.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Vse to je v mojem spominu in vsako leto v tem prazničnem času me vrne
nazaj, v tiste čudovite dni otroštva; mojega otroštva in otroštva mojega
otroka. Spomni me na najbolj pomembno v življenju ... da smo drug z drugim; z
ljudmi, ki jih imamo radi... </span></em><br />
<em><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 12.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><b><br /></b></span></em>
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhfugl7wzA0gxGrERKB9ajFQi3j4V5QhGYLvMR34sDade-fmHvnnQWHBfRSq7X9jKhXdV27QX9FM_AzN2zQhxSO6MZf-_IHPsoc-JPxEYgl2LddmUBZ5zfvQ84RUfQNDgOPeg7Krv2CB_8j/s1600/Lenna_11dec2013_2.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhfugl7wzA0gxGrERKB9ajFQi3j4V5QhGYLvMR34sDade-fmHvnnQWHBfRSq7X9jKhXdV27QX9FM_AzN2zQhxSO6MZf-_IHPsoc-JPxEYgl2LddmUBZ5zfvQ84RUfQNDgOPeg7Krv2CB_8j/s640/Lenna_11dec2013_2.jpg" width="460" /></a><em><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 12.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><b>To je bistvo teh praznikov, </b></span></em><b><i><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 12.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">toplina bližine</span></i><em><span style="color: #000099; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 12.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"> ...</span></em></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<!--[endif]-->Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-73288576116470670402013-12-09T07:32:00.001+01:002013-12-22T09:03:47.626+01:00Pravljica o zmaju ali tudi zmaji jočejo<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Nekoč,
pred davnimi, davnimi časi, je živela za sedmimi gorami in sedmimi vodami …
mala čarovnica. Saj sploh ni vedela, da je čarovnica. Sama sebe je vedno videla
kot prijazno, čustveno deklico, ki se je nekega dne iz zelenega bukovega gozda umaknila
v tišino med oblaki. Čeprav ji je bilo lepo v gozdu z živalmi, skoraj nikoli ni
imela priložnosti, da izživi svojo čarovniško naravo. Živali, s katerimi je
pekla kruh za otroke, je niso več potrebovale. Sedaj so pekle kruh za mala
bitja iz mestec v veliki dolini kar sama. Saj ne, da je sedaj nihče ni več
potreboval. Pa še kako so jo potrebovali! A njena naloga je bila sedaj
drugačna. <b>Vsako jutro se je sprehodila preko doline in hribov in razlila lepoto
življenja na vse, česar se je dotaknila.</b> Veselila se je vsakega novega jutra in
vsega, kar prinaša s seboj nov dan.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Zavita
v puhasto mehkobo kopastega oblaka je mala čarovnica odprla svoje modre oči, v
katerih je odsevala globina neskončne lepote gorskega jezera. Njene dolge črne
trepalnice so rahlo zatrepetale pred močno svetlobo jutranjega sonca, ki je
razgalila prebujajoče življenje globoko pod njeno posteljo na oblaku. Pravkar
se je hotela pretegniti po vsej dolžini mehkega varnega naročja, ko jo je
zmotilo čudno tuljenje v daljavi. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhDL-xxKX24EaYT8olcZ608DZYBTgDqHrQOKAbZPY2X5D6MsdgNzV_cbJvohC7wD_HdZ-S_n-uuNQs-YV3Bl1gRqb4Yt7PJwdUIafEbZ9YhsXFswfdeDKa0FGIc6ORDQySexpBGNgzw8sgP/s1600/Zmaj_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhDL-xxKX24EaYT8olcZ608DZYBTgDqHrQOKAbZPY2X5D6MsdgNzV_cbJvohC7wD_HdZ-S_n-uuNQs-YV3Bl1gRqb4Yt7PJwdUIafEbZ9YhsXFswfdeDKa0FGIc6ORDQySexpBGNgzw8sgP/s640/Zmaj_2.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Kaj
pa je to? Še nikoli ni slišala tako grozljivega glasu. Grozljiv je bil, ker je
bil tako zelo neznan, tako zelo nevsakdanji. Ni bila nobena žival, niti ni bil
močan veter; bilo je nekaj drugega. Sedla je in pogledala v globino pod seboj. Kaj
pa je to? Videla je samo hiše globoko pod njeno posteljo na oblaku, a ljudi ni
bilo nikjer. <b>Ceste so bile prazne, dvorišča so bila pusta, na njivah ni bilo
nikogar … Kje so vsi? </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Še
preden si je lahko odgovorila, je spet zaslišala tisto grozljivo tuljenje.
Sedaj je bilo že bližje; čisto razločno je zaslišala tudi bobnenje, ki se je
ponavljalo v presledkih. Kakor, da bi vsak čas nekaj ogromnega padlo na tla, da
bi ta zabobnela v vsej silovitosti zvoka, ki se razširi v globino zemlje. Sonce,
ki je pošiljalo toplino svojih neštetih žarkov naravnost na zelena drevesa bukovega
gozda, v vetru plapolajočo pšenico na njivah,
rjavkasto vodo deroče reke v dolini, majhna mesta in vasi pod njo, je nenadoma
izginilo. Na doline, hribe in gore se je spustila grozljiva senca nečesa
ogromnega. <o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhxortVsUf0Jwo0AwXaDgEyZPqIi3c6ZM-TS_gqO8qL4akDK2wH1WWVbJ4gp-O_QrgTQDj6Yz8CwVMM1ZRSweNK2Wsq4hMBrQqDaBUGQ0-5UqrGPiY4uAfCeD9bAEGcZ_mrWYIqig4aPlOR/s1600/Zmaj_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhxortVsUf0Jwo0AwXaDgEyZPqIi3c6ZM-TS_gqO8qL4akDK2wH1WWVbJ4gp-O_QrgTQDj6Yz8CwVMM1ZRSweNK2Wsq4hMBrQqDaBUGQ0-5UqrGPiY4uAfCeD9bAEGcZ_mrWYIqig4aPlOR/s640/Zmaj_1.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Oblika
tega neznanega je bila tako strašljiva, tako nedoločna, tako vseobsegajoča, da
je tudi mala čarovnica s strahom dvignila pogled proti soncu, ki ga je
zastirala sedaj ta ogromna, nepoznana stvar. Zaradi ogromnosti bitja, sedaj je
že vedela, da gre za nekaj živega, sprva ni mogla razbrati, kaj je pred njo,
kaj je ta velika stvar. Nato pa je z grozo v očeh zagledala ogromne čeljusti, z
neštetimi ogromnimi zobmi in dolg sivo rdeč jezik, ki je molel iz njih. Takoj
zatem je to strašno bitje spet zatulilo in sedaj je mala čarovnica začutila po
vsem telesu moč glasu, ki je zavel proti njej. Če ne bi trdno sedela v
kopastem, varnem naročju svojega oblaka, bi jo odneslo v globino pod njo. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Čez
vso dolino se je raztezalo veliko telo tega bitja. Ogromna šapa je bila na
bližnjem hribu, druga na veliki njivi na drugi strani doline. Daleč nekje,
kamor pogled male čarovnice ni več segal, se je nadaljeval ogromen rep, poln
ostrih lusk. Stvar je imela tri velike glave, vsaka med njimi čeljust, polno
ostrih zob in sivo rdeč jezik. Zmaj, to mora biti zmaj. <b>Mala čarovnica je samo
v pravljicah, ki so jih brali otrokom, slišala za zmaje, a videla ni še nikoli
nobenega. A ta je bil še bolj grozljiv, kot si ga je lahko predstavljala v
najbolj norih sanjah. </b><o:p></o:p></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiGVIYsj0FaNLVmttMCqJJPn0OdMEcoGlqOY06QzCsb6Lyr8nkl_13Zf767-A5FzHhKv6mpG6zbty2uDrOw3z3mioFQtjUenRQn7SuZ_eC6mP8Lrl47w917_KmDMPakFfHwnxjCUSpkv6LG/s1600/Zmaj_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="459" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiGVIYsj0FaNLVmttMCqJJPn0OdMEcoGlqOY06QzCsb6Lyr8nkl_13Zf767-A5FzHhKv6mpG6zbty2uDrOw3z3mioFQtjUenRQn7SuZ_eC6mP8Lrl47w917_KmDMPakFfHwnxjCUSpkv6LG/s640/Zmaj_3.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Zmaj
je spet zatulil, da se je stresla vsa dolina. Drevesa so se nagnila skoraj do
zemlje, nekatera so se zlomila; reka je zavalovila in presegla okvir svoje
struge ter se razlila po dolini; nekaj hiš je izgubilo svoje strehe in stekla v
oknih so se zdrobila. Sedaj je mala čarovnica vedela, zakaj danes ni bilo
nikjer ljudi. Še sama se je prestrašila tega groznega Zmaja. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><b>Kaj
si pa dovoli, da straši ljudi s tem svojim grozljivim tuljenjem?! Postajala je
jezna. </b>Že samega videza se človek prestraši, kaj šele tega tuljenja in
odmevanja njegovih velikih šap, ko so lomastile po tleh. Nihče ne bo strašil
njenih ljudi, nihče. In nikomur ne bo dovolila, da zmoti njeno nalogo, ki jo je
opravljala vsako jutro. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Vsako
jutro je zajela z roko po gladini gorskega jezera in napolnila svoja nedra z
najčistejšo vodo; s prsti je obkrožila številna polja in njena dlan se je
napolnila z rumeno svetlobo sončnic, z zeleno trdoto kumaric, z rdečo
izzivalnostjo paradižnika in vsemi mogočimi barvami vsega rastlinja, ki ga je
ponujala bogata zemlja. <b>Bogata z življenjem se je počasi spustila na ulice mest
in vasi in dahnila skozi vsako okno, vsaka vrata, vsak dimnik vse, kar je
pravkar vzela zemlji in nebu in vodi. In na vse, kar je dihalo v neštetih
domovih, ulicah in parkih, se je spustila čudovita lepota življenja.</b> Vse je
postala čudovita lepota, ujeta v vsem, česar se je dotaknila mala čarovnica. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiDGTKHc6ml8052coyNK3V0rOARxN9u6HGIu1lMqXbqA3ne0PisfVw3YyPxJ2X-5DA_vpjaY-yvrnGp3YjVSOooU82MgFiW9QzyimPVnoT_qMRy2ZaNmDt9LsPjwPleB39-7y4ZWIV2Odl6/s1600/Zmaj_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiDGTKHc6ml8052coyNK3V0rOARxN9u6HGIu1lMqXbqA3ne0PisfVw3YyPxJ2X-5DA_vpjaY-yvrnGp3YjVSOooU82MgFiW9QzyimPVnoT_qMRy2ZaNmDt9LsPjwPleB39-7y4ZWIV2Odl6/s640/Zmaj_4.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Prinesla
je lepoto in jo razsula po vsem svetu. <b>Ljudje so jo sprejemali in njihov nasmeh
je postajal topel.</b> Čutili so moč v sebi, energijo zavedanja samih sebe in
njihove oči so se nasmejale. Kakor čudežno glasbilo je zaigralo njihovo srce,
njihova duša in svet je postal lepota zase. In
danes? Danes ni bilo nikjer nikogar; oči ljudi so bile prazne in
prestrašene; niso imele leska kot ponavadi. Ljudje so se skrili v svoje majhne
domove; v njih ni bilo nobene energije, nobene moči; samo strah je vladal v
njihovih telesih. Njihova čela so bila zgubana, oči prazne in brez leska,
telesa zgrbljena v dve gubi. Strah, strah je obvladoval ljudi. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Mala
čarovnica je bila sedaj že tako jezna, da so ji lica pordela. <b>Bo že pokazala
temu Zmaju! Pride in prestraši vse okrog sebe.</b> Vstala je na svojem kopastem
oblaku, se močno oklenila sončnih žarkov, ki jih je prestregla preden so se
spustili na zemljo in se zaleteli v Zmaja, in si jih ovila okoli ozkih,
zapeljivih gležnjev. Sončni žarki so se zarisali globoko v njene noge, da jo je
zapeklo. A vedela je, da mora biti močna; da mora obstati na tem svojem oblaku.
<b>Samo sonce ji je lahko pomagalo, ker je bilo najmočnejše med vsemi. </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh7Lyjg735nM9C3H_DHvrQud76D4ErCyg6Ucbl9V4aw8gpAMJ0KCqjy3iPlVOthap0sllCaxe1xVwV6icYnwNh3j0dVAXA5PM8dUqEiZRH7Y9DZI_SVAituAj2y7D_R2B3SODyuOia6-Og2/s1600/Zmaj_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="436" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh7Lyjg735nM9C3H_DHvrQud76D4ErCyg6Ucbl9V4aw8gpAMJ0KCqjy3iPlVOthap0sllCaxe1xVwV6icYnwNh3j0dVAXA5PM8dUqEiZRH7Y9DZI_SVAituAj2y7D_R2B3SODyuOia6-Og2/s640/Zmaj_5.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Pogledala
je Zmaju naravnost v eno samo samcato oko, ki ga je imel na vrhu vseh treh glav
s čeljustmi. Ni odmaknila svojega pogleda. Bila je odločna, pogumna, jezna in
vse to se je odražalo v njenih očeh. Iz njih je sevala takšna odločnost, da je
prikovalo vse, kar se je premikalo zaradi nenehnega tuljenja Zmaja. Njen pogled
je bil močnejši, ker je bil poln energije, zavedanja, kaj hoče. <b>In hotela je
pregnati tega Zmaja enkrat za vselej.</b> Počasi se je ogromno, ostudno oko Zmaja
obrnilo proti njej. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Za
trenutek je Zmaj obmiroval, nato pa zarjovel z vsemi tremi glavami naenkrat.
Nastal je grozen veter, da bi malo čarovnico skoraj odneslo z njenega kopastega
oblaka, a ji je Sonce poslalo snop žarkov, ki so jo ovili še enkrat okrog njega.
Mala čarovnica se je nasmehnila z zvonkim, nežnim glasom: »A je to vse, kar
zmoreš? Kdo sploh si, ti brezoblična stvar, ki vnašaš nemir v življenja ljudi?
Kako si dovoliš?« Zmaj je spet zatulil in skozi njegovo tuljenje je razbrala
besede LE ČE SI JA. »Kako misliš? Le če si jaz?« Zmaj je še bolj zatulil. LE ČE
SI JA!!! »Kakšna LE ČE SI JA? Kaj sploh je to?« <b>Zmaj je zatulil še bolj in
sedaj je razločno slišala : RECESIJA. </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">»Recesija?
In kaj? Kdo pa misliš, da si? Da zaradi tebe ne bo več lepote, da je več ne bom
delila ljudem, da jim bomo vzeli vso notranjo lepoto in zaupanje vase; da se
njihove oči več ne bodo smejale?! Nikoli, dokler bom jaz tista, ki bom delila
lepoto. Nikoli!! Si slišal, ti spaka nad spakami!?« Zmaj je odprl svoje gobce,
da bi spet zatulil, a ga je mala čarovnica prehitela: »Ja, kaj se pa dereš? Kot
razvajeno otroče, ki ne dobi igračke? A misliš, da si samo ti tu? <b>Če ne bi tako
tulil, bi te še kdo prijazno pogledal. Tako pa se vsi skrijejo pred tabo! A ni
grozno, če vse beži pred tabo? A ni lepše, če se ti vsi nasmejijo, ko te
opazijo?« </b><o:p></o:p></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjpmVlVgZTiX8bCVjkbeYbYprUjZ5PE05_djhoEM95jmULuhpfGTIVpnRNBAQyXFJ-fx1-1elAdfYeBj9T4ED9E_0yd9AyKXG70LJ4am-zG_rm6KNKPYOo1tEMg4zeIyNUJRQWPFFi9Echv/s1600/Morski_val.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjpmVlVgZTiX8bCVjkbeYbYprUjZ5PE05_djhoEM95jmULuhpfGTIVpnRNBAQyXFJ-fx1-1elAdfYeBj9T4ED9E_0yd9AyKXG70LJ4am-zG_rm6KNKPYOo1tEMg4zeIyNUJRQWPFFi9Echv/s640/Morski_val.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Zmaj
je kar stal z odprtimi gobci in strmel z enim, edinim očesom vanjo. Sploh nič
več ni razumel. Kdo je to majhno bitje, ki stoji na tem oblaku, obdana s
sončnimi žarki in si upa tako govoriti z njim? S strašnim Zmajem? In nenadoma
se je zavedal dejanskega bistva svojega vprašanja. <b>Nekdo se je pogovarjal z
njim! Z njim, strašnim Zmajem, pred katerim so vsi vedno bežali, se je nekdo
pogovarjal.</b> In to je bila ta majhna, ljubka stvarca pred njegovim očesom. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">In
preden se je zavedal, je nekaj toplega oblilo njegovo srce v notranjosti in iz
očesa so se mu ulile solze. Jokal je. <b>Grozljivi Zmaj je jokal.</b> Dalj časa je
jokal, bolj se je topil oklep okrog njegovega srca in oblila ga je toplota
v vsej njegovi notranjosti. Postajal je
vedno manj grozen, čeprav še vedno velik, a ne več grozljivo velik. »No, nehaj
no jokat. Saj boš utopil vso dolino pod sabo. Saj ni tako hudo. Saj si čisto
prijazen, če le hočeš. Jaz se bom vedno pogovarjala s tabo, samo da ne strašiš
več ljudi. Pa bova prijatelja. A hočeš?«</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg50Me5W3EFYrLJ03BykJaLqHr5XRRGyiWGFwUeEsLPYmlt5hbFpP-nOFei1roHPVsFE-bayoFUCevpUFJx4-O23ay10_cEkrIDGjUmFBfKrWg4QZ8ULdIZEbPke3Ptw0ov7D5StVv8GHwt/s1600/modrina.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="435" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg50Me5W3EFYrLJ03BykJaLqHr5XRRGyiWGFwUeEsLPYmlt5hbFpP-nOFei1roHPVsFE-bayoFUCevpUFJx4-O23ay10_cEkrIDGjUmFBfKrWg4QZ8ULdIZEbPke3Ptw0ov7D5StVv8GHwt/s640/modrina.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">Zmaj
jo je pogledal s tako nežnim pogledom, da je vedela, da se ga ne bo več treba
bati. »No, vidiš. Sedaj pa mi boš pomagal. A boš? Danes že zamujam. Moram
podeliti lepoto svetu. Pridi.« Skočila je z oblaka naravnost na Zmajevo glavo
in ga pobožala po njej. »Najprej bova zajela vodo v jezeru. Pomagaj. Boš?« In
tako sta se skupaj spustila do jezera in zajela najčistejšo vodo v velike
Zmajeve čeljusti, nadaljevala pot v gozd in na njive. In nato razlila lepoto po
vsem svetu, skupaj, kot je vsako jutro mala čarovnica delala to sama. Zmaj
je letel z malo čarovnico po nebu in
skupaj sta opravila njeno delo hitreje, še lepše, še boljše. <b>In ljudje so
prišli, polni nasmeha in leska v očeh. Nič več se niso bali. Vse je samo vidik;
kako gledaš na stvari. In ljudje so gledali na Zmaja sedaj kot na majhnega
pomočnika male čarovnice. </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";">In
mala čarovnica? Na Zmaju se je vrnila na svojo mehko posteljo na nebu in utrujeno
zaprla oči. Tudi Zmaj je bilo utrujen in legel je poleg nje na posteljo na
oblaku. <b>Nič več grozljiv; prej lep.</b> Jutri bo nov dan. Jutri bo mala čarovnica spet,
tako kot vsaki dan, podarjala lepoto ljudem… in ljudje bodo postali srečni,
zadovoljni in njihova dejanja bodo odražala vso lepoto, ki jo bo odsevalo
njihovo srce in duša. In naloga male čarovnice bo spet opravljena… in Zmaj?
Sedaj ji bo pomagal; skupaj bosta močnejša.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif";"><br /></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-69513799127704602392013-12-06T19:41:00.001+01:002013-12-22T09:05:06.856+01:00Ujeti trenutki Škotske<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Letos se že drugič »vračam«
na Škotsko. Najprej me je prijateljica prosila za nekaj napotkov, ko se je sama
odpravljala tja. Nato sem se včeraj čisto naključno vrnila spet na moje kratko
popotovanje po tej divji deželi, ko sem pakirala knjige v škatle in med njimi
naletela na čudovito knjigo s preprostim imenom »Scotland«… Kupila sem jo na Škotskem, ko sem bila popolnoma razočarana, ker nisem uspela fotografirati vseh tistih enkratnih slik, ki so se pojavljale pred mojimi očmi. Seveda sem jo
morala odpreti. Počasi sem listala po njej, od ene do druge fotografije, ki jih
je ta knjiga polna. <b>Potem je bilo samo še hrepenenje… Vrniti se enkrat spet
tja. A tokrat neomejena, svobodna. </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgWAtVP5sEQRwz9WMTJIuKRciPsJ7LsvE42didxdyR_jppJP8s0XBl7SLOYdUXEUtoyMUchX5vwHakLB5kXNzvmf3VojcD97uaRw1KoMjMMDNQNvebjbEk-jJqCVgE94-O5XqAD30_U-Ji4/s1600/Skotska_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgWAtVP5sEQRwz9WMTJIuKRciPsJ7LsvE42didxdyR_jppJP8s0XBl7SLOYdUXEUtoyMUchX5vwHakLB5kXNzvmf3VojcD97uaRw1KoMjMMDNQNvebjbEk-jJqCVgE94-O5XqAD30_U-Ji4/s640/Skotska_2.jpg" width="640" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><b>Nedvomno je ravno ta
lastnost, ta neukročena »divjost«, ta neizmeren občutek svobode, tisto, kar me
še vedno povezuje s Škotsko. </b>Čeprav je Škotska tudi ogromno tega, kar nimam
rada.<b> </b>Nepredvidljivo vreme, mrzlo, neprijazno okolje… A ravno tukaj sem našla
tako čudovite slike narave, kot jih nisem našla tam, kjer so dnevi večnega
sonca. Kakor, da najlepša lepota vzkali iz najtežjega. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiOL3cBnkFCOMTb3P28fDt-r9tak3Q6RRRBHaHhpbkjwqF0894Rt8FGv0chYK89xV4OnZ4uFhFt4VyptiDbV78SsjUscdzpuo9LHCRD8eLV0XhyIeYgMJQ2jrp1gaJ93-rcZPrC302Egdgb/s1600/Skotska_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="441" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiOL3cBnkFCOMTb3P28fDt-r9tak3Q6RRRBHaHhpbkjwqF0894Rt8FGv0chYK89xV4OnZ4uFhFt4VyptiDbV78SsjUscdzpuo9LHCRD8eLV0XhyIeYgMJQ2jrp1gaJ93-rcZPrC302Egdgb/s640/Skotska_4.jpg" width="640" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Zelo težko bi izbrala
nekaj, kar mi je bilo najbolj všeč. Škotska me je preprosto navdušila. Divja, neporaščena
gorovja z brezmejnimi cvetočimi mahovi in grmičevjem v rumeni in vijolični
barvi; čudoviti nežno zeleni gozdovi in še bolj nežno zelena trava dolin;
<b>povsod polno studencev, ki se zlivajo drug v drugega po pobočjih in združujejo
v večje potoke in reke v dolinah</b>; jezera in razgibana obala Atlantskega ocena;
kamniti mostovi, poraščeni s travo; črede ovac in rjava barva dolgodlakega
visokogorskega goveda z velikimi rogovi na glavi; majhne kamnite hiše s še
manjšimi belimi okni; zažigajoč okus požirka dvanajst let starega "single
malt scotch whiskyja"; ponos in pogum Škotov; brezštevilni gradovi
neštetih klanov s čudovitimi vrtovi, polnimi pisanega cvetja in prelepih dreves
....<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh4SpfXxpJQdOICv2GpdQgqRYDDag8OGskU_5vZPiv6ox0a1XGP19bZNxIty96ESLzIpVBrhqLkWTp0nTXM-IlUIYMo-otyEYw1kFgKOPYJjWPBY-S8FhZL2ZDSRle3HvFE_aA3hJwX8tM3/s1600/Skotska_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh4SpfXxpJQdOICv2GpdQgqRYDDag8OGskU_5vZPiv6ox0a1XGP19bZNxIty96ESLzIpVBrhqLkWTp0nTXM-IlUIYMo-otyEYw1kFgKOPYJjWPBY-S8FhZL2ZDSRle3HvFE_aA3hJwX8tM3/s640/Skotska_1.jpg" width="640" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"> </span><span style="font-size: 10.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br />
</span><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><b>Vem, da nisem uživala v
hrani. </b>Čeprav jem vse, je bilo zame dosti premalo zelenjave in sadja, medtem ko
zelene solate sploh nismo dobili. Samo na majhnem otoku Iona, ki predstavlja
škotsko zibelko krščanstva, otoku, kjer ni avtomobilov in se nanj pripelješ s
trajektom iz otoka Mull, sem videla vrtove zraven majhnega družinskega hotela,
ki so bili polni zelenih glav solate. Vedno ob kosilu in večerji smo imeli
krompir. Saj ste bili že v Bovcu in jedli »čompe«, kajne? Krompir, skuhan v
vodi z olupki vred. A zraven smo samo enkrat dobili tudi skuto ali vsaj nekaj,
kar je spominjalo po videzu in okusu na skuto.
<b>Če česa nismo pogrešali, potem je bilo to meso in ribe. Meso vseh vrst; ovčje, jagnjetina, govedina,
svinjina. </b>Med ribami je bil največkrat na mizi losos. </span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjFI8f3CmHQONR_Pgw1aqren0eHd34zmi3lGypx6qISL3uAQg825HtgHe6WOZ1T30nlwuuvwhMv_kEs-pvXPBMzyWZIE7AW87GNIPiEwHPs6-siqoR6n0eM3MphlF35sp4syjYbzeaBQZxf/s1600/Skotska_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjFI8f3CmHQONR_Pgw1aqren0eHd34zmi3lGypx6qISL3uAQg825HtgHe6WOZ1T30nlwuuvwhMv_kEs-pvXPBMzyWZIE7AW87GNIPiEwHPs6-siqoR6n0eM3MphlF35sp4syjYbzeaBQZxf/s640/Skotska_6.jpg" width="640" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Seveda smo poskusili tudi
njihovo domačo jed, haggis. Kako naj se izrazim? <b>Najboljše pri haggisu je whisky, ki ga moraš spustiti po grlu, da lahko sploh pogoltneš haggis.</b> Nekateri so rekli, da je haggis kot naše
krvavice. Moje mnenje je, da dolgujejo opravičilo našim krvavicam, ker so
fantastične. Ne vem, morda je res samo
predsodek, ker ti preden jed zaužiješ povedo, kaj je vse v haggisu. Gre za
nadev v ovčjem želodcu, ki ga sestavlja v glavnem vsa ovčja drobovina, zmleta v
enotno maso, ki ji dodajo čebulo, oves, začimbe in morda še kaj. Vse to se
skuha in postreže z </span><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">nekakšnim pirejem iz rumeno oranžne repe. Vsekakor je treba poskusit, ker gre za
njihovo nacionalno jed. Kako naj spoznaš deželo, če ne poskusiš njihove
nacionalne jedi?! No, njihovi masleni keksi so dobri ... in seveda whisky... <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjvsdd6tf7ZmJyVc68VKdrR84PO-eLo61ssbkJUhGWBGeMrhYqV6qDMejgl-zJjAUWjPQ8B668cKlCrCDHn5qLfOuKRjAbrxtuu3TnhscNDG0Oupa6zxpf9ffY1bWIkdwlfk53FwL8s6iHv/s1600/Skotska_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="356" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjvsdd6tf7ZmJyVc68VKdrR84PO-eLo61ssbkJUhGWBGeMrhYqV6qDMejgl-zJjAUWjPQ8B668cKlCrCDHn5qLfOuKRjAbrxtuu3TnhscNDG0Oupa6zxpf9ffY1bWIkdwlfk53FwL8s6iHv/s640/Skotska_5.jpg" width="640" /></span></a></div>
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">V gelščini (severnokeltski
jezik, ki ga govorijo Škoti) se whiskyju reče UISGE BEATHA, kar pomeni v
angleščini "The Water of Life" ali voda življenja. <b>Prav gotovo je
voda tista, ki naredi dober whisky oziroma kvaliteta vode.</b> Whisky je
fermantiran ječmenov slad, dimljen z uporabo šote; njegova najbolj pomembna
sestavina pa je kvalitetna voda. Te ima Škotska dovolj. Ogledala sem si eno
izmed mnogih destilarn whiskyja, ki slovi kot najmanjša destilarna, in je bila
ustanovljena leta 1825; to je Edradour, pri kraju </span><span style="font-size: 10.0pt;">Pitlochry.</span><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"> Kupila sem njihov Single Malt Scotch Whisky iz
leta 1996. Priznam, da ga nimam več; spila sem vsega in bil je res dober. Cene
so kar solidne za naše slovenske obubožane žepe. Zanj sem odštela skoraj 70 eur
(kar je pravzaprav zelo poceni glede na cene dobrih whiskyjev), a mi ni bilo
žal.</span><span style="font-size: 10.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgYEWiv_gbo7qe3n9Jg9vSGxs68ARU7NAFdM4TD1aW6MwJFF1O0s7w-zJa_VGzAsY_ZwFSbrpWWxgQOl4fy29A_W9_1Vlu3-S3h0ZbfT2eitktV3mrG-RlwnN_c67H22vr2SkPhLX4dhq4F/s1600/Skotska_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgYEWiv_gbo7qe3n9Jg9vSGxs68ARU7NAFdM4TD1aW6MwJFF1O0s7w-zJa_VGzAsY_ZwFSbrpWWxgQOl4fy29A_W9_1Vlu3-S3h0ZbfT2eitktV3mrG-RlwnN_c67H22vr2SkPhLX4dhq4F/s640/Skotska_3.jpg" width="640" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 12pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><span style="font-size: 10.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br />
</span><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Škotska ima ogromno vode,
saj precej dežuje. Imeli smo kar srečo, saj je v skoraj desetih dneh našega
popotovanja po Škotski deževalo samo dva dni in še to ne ves dan. Škoti imenujejo ta "njihov dež" "shower",
a gre dejansko za kar solidno pršenje. Kadar res pošteno dežuje, uporabljajo
izraz "heavy rain". <b>Najbolj me je navdušilo dejstvo, da je dež
sestavni del njihovega življenja in se z njim sploh ne obremenjujejo.</b> Ne
predstavlja nobene ovire, da ne bi delali in živeli, kakor da ne dežuje. Vedno imajo vetrovke s kapucami za glavo in
delajo tisto, kar so se namenili delati v tistem dnevu. Kolesarit, lovit ribe, prodajat na
"štantu", karkoli. Dež je pač samo dež; del vremena. Pač dežuje...
Fantastičen dan smo preživeli na sejmu v
Invernessu, prestolnici Škotskega višavja, ko smo čisto zastonj jedli toliko
različnih dobrot s številnih stojnic, pili njihov whisky, poslušali glasbo in
plesali z domačini, pa je sijalo pol ure sonce, pol ure je bilo temno, kot v
hudičevem peklu in pet minut deževalo… Vreme je pač… vreme.</span><span style="font-size: 10.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><o:p></o:p></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj9ciAPwjOIsLcOalk0RlfFq6jCrGCzCaM0BdZhRj1-f55Pd1_JCc3OcZtdCavRL6OuWP8v-Hr32b9BfZShx_VMKNDBnXiWVMdaF4uUKZuzQNhbc_URudx4WQV65F5EbU62LAeh6fbffyIr/s1600/Skotska_11.jpeg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj9ciAPwjOIsLcOalk0RlfFq6jCrGCzCaM0BdZhRj1-f55Pd1_JCc3OcZtdCavRL6OuWP8v-Hr32b9BfZShx_VMKNDBnXiWVMdaF4uUKZuzQNhbc_URudx4WQV65F5EbU62LAeh6fbffyIr/s640/Skotska_11.jpeg" width="480" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 12pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 12pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><b>Posebnost je seveda njihova
glasba oziroma dude.</b> Priznam, da so mi kar všeč. Imajo čisto poseben zvok in
»pašejo« v tisto okolje. Kako lepo je videti mlade Škote, ki na ulici igrajo
dude, oblečeni v kilt. <b>Ni mi uspelo ugotoviti, ali imajo kaj oblečeno pod temi
svojimi "kiklami". Če so "pravi" Škoti, potem nič!</b> Povsod
je polno delavnic, kjer delajo kilte. Posebnost je karo vzorec (ali tartan) teh
kiltov. Oblika vzorca in barve namreč odražajo, kateremu klanu pripada
posameznik. Za posebne priložnosti si Škoti nadenejo kilte, tako stari kot
mladi. Tukaj ni nobenih razlik med mladimi in starimi. Bila sem na poroki, kjer
so vsi moški nosili kilt in to s ponosom v srcu. </span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi79CdHOCqvpPy40DS4tuEFcdcxnaavF6HVYc5LIMlfHYung391D6bAoRJNg-yomGIsSzRjflWFZGQlaeCmfVRub9JHwSvcL3peNSskR0E1Q9d1eIa4Ju2vL3_bM7j9nCqEcI7hMiixkHLg/s1600/Skotska_10.jpeg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi79CdHOCqvpPy40DS4tuEFcdcxnaavF6HVYc5LIMlfHYung391D6bAoRJNg-yomGIsSzRjflWFZGQlaeCmfVRub9JHwSvcL3peNSskR0E1Q9d1eIa4Ju2vL3_bM7j9nCqEcI7hMiixkHLg/s640/Skotska_10.jpeg" width="480" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 12pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 12pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><span style="font-size: 10pt;"><b>Ja, Škoti so ponosen in
pogumen narod, kar čutiš povsod.</b> Celotna njihova zgodovina, kjer so se borili
tako z n.pr. Rimljani kot z Angleži, odraža ponos in pogum Škotov. Nekaj, kar
pri Slovencih kar pogrešam, prevečkrat pogrešam.</span> <span style="font-size: 10pt;">Čeprav me je Culloden, prizorišče ene največjih bit</span><span style="font-size: 10pt;">k, ki je pomenila konec klanovske ureditve, navdal z zelo neprijetnim občutkom, se mi vseeno zdi, da </span><span style="font-size: 10pt;">odseva eno največjih
lastnosti Škotov – pogum in ponos; na kamnih so napisana imena predstavnikov,
padlih mož, klanov; tam je muzej in še sedaj vlada tam izrazito spoštovanje do
zgodovine (kar veš, da bi bil vsak smeh in podobno moteče vedenje nezaželen in
bi jih prizadelo). <b>Ja, kaj je narod, če ne spoštuje svoje zgodovine? Kaj je
človek, če ne spoštuje svojih korenin?</b></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEidgAaOgOMNGu2vecVAahcpsnXPMHkxT5c_TY-aIt4VDznuPPVFKKubwwgJd3wi8rs_GeXEA3fqDD_WxTWBEz061RPxWLoIQOSbwfiRZOuQgf8rptuVtLEr5aiBiBiVsYfczZdjN-2dnR8/s1600-h/Scotland2007-3-large.jpeg"><span style="color: blue; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-no-proof: yes; text-decoration: none; text-underline: none;"><!--[if gte vml 1]><v:shape id="Slika_x0020_2"
o:spid="_x0000_i1025" type="#_x0000_t75" alt="Scotland2007-3-large"
href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEidgAaOgOMNGu2vecVAahcpsnXPMHkxT5c_TY-aIt4VDznuPPVFKKubwwgJd3wi8rs_GeXEA3fqDD_WxTWBEz061RPxWLoIQOSbwfiRZOuQgf8rptuVtLEr5aiBiBiVsYfczZdjN-2dnR8/s1600-h/Scotland2007-3-large.jpeg"
style='width:210pt;height:240pt;visibility:visible;mso-wrap-style:square'
o:button="t">
<v:imagedata src="file:///C:\Users\LANAVE~1\AppData\Local\Temp\msohtmlclip1\01\clip_image002.jpg"
o:title="Scotland2007-3-large"/>
</v:shape><![endif]--><!--[if !vml]--><!--[endif]--></span></a><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><o:p></o:p></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiWxLEM0LjavYOmB25ykMxX6IAuw3c32v_SkWpDwewvxfUQj2glSqW-Ue9GSSPyL-6TB9Ay1j7bBDgA8VFO4wMpfnbBA8pOsMLvtp4Cz7jkOXELP6WrjNhAIgyO74J6JXL51ynsZh63kdd1/s1600/Skotska_7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiWxLEM0LjavYOmB25ykMxX6IAuw3c32v_SkWpDwewvxfUQj2glSqW-Ue9GSSPyL-6TB9Ay1j7bBDgA8VFO4wMpfnbBA8pOsMLvtp4Cz7jkOXELP6WrjNhAIgyO74J6JXL51ynsZh63kdd1/s640/Skotska_7.jpg" width="480" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><b>Škotska je seveda angleško
ime za deželo; v gelščini je Škotska Alba.</b> Njena zgodovina in sedanjost je
polna gradov, ki imajo v glavnem vsi čudovite vrtove, polne pisanega cvetja in
posebnih dreves. Gradov je res ogromno, tako da si med njimi zelo težko izbereš
tiste, ki si jih ogledaš. Res ogromno gradov ima Škotska.</span><span style="font-size: 10.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"> </span><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: Arial;">Toliko jih je,
da nima smisla, da si jih človek ogleda več kot enega na dan. Če si sploh želi
ogledovati gradove. Menim, da je vsaj tako zanimiva pot po destilarnah
whiskyja. A jaz pač pijem whisky. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEju15zDaUfeqQVqXA7V4TKsrmJ_vtv2pMPG6VdkaFup45iOg7Rv1oaUzk5nLSpsD3bBmBfoGozCnr9j5CC1_hBgNgnsr_TM1y-vhKMGleojz2ItW06_yAy6nwCHsakosShHUGo9V_rX19uO/s1600/Skotska_9.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEju15zDaUfeqQVqXA7V4TKsrmJ_vtv2pMPG6VdkaFup45iOg7Rv1oaUzk5nLSpsD3bBmBfoGozCnr9j5CC1_hBgNgnsr_TM1y-vhKMGleojz2ItW06_yAy6nwCHsakosShHUGo9V_rX19uO/s640/Skotska_9.jpg" width="480" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: Arial;">Navdušili so me majhni gradovi ob poti, a se vseh,
ki smo jih videli, ne spomnim več. Toliko jih ima tako enkratne parke s tisoči
popolnoma neznanega cvetja, da samo stojiš in črpaš to enkratno lepoto vase.
<b>Najbolj mi je ostal v spominu Crathes
(Banchory, blizu Stonehavna), ker so imeli še otroško sobo z igračami. Takšen
majhen cukrček.</b> Z izjemo tega sem si ogledala še palačo Scone (zelo lepi park;
v bistvu nekdanja rezidenca škotskih kraljev; če se prav spomnim, so se tu
povsod sprehajali pavi; blizu Pertha), Breamer, ki je blizu Crathesa, trdnjavo
Dunnottar blizu Stonehavna,</span>
<span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: Arial;">Urquhart (tega prav gotovo poznate, saj je ob
jezeru Loch Ness, kjer živi Nessy; ruševine tega gradu so na stotih
razglednicah), pa Eilean Donan, ki si ga moraš ogledat, če se odločiš za ogled
gradov na Škotskem. Cawdor, kjer je res eden najlepših vrtov, me spominja še danes
na drevored rumeno cvetočih dreves; zelo podobno mimozam, a ne vem, če so bile
mimoze. </span><span style="font-size: 10.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><o:p></o:p></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEglogIx0BUVZcIcnkH5MzEf3Jm-1iHbzD05c5JByE4Z8i3zd91R0BsZSxTnzSR-zQ_Bs3Zewi7EM-eNs472VH4XUO05oXekZzoezGN6YQJdEgasctSnd2yD9ZMMTEtnTOi0CPPINIKrPFVF/s1600/Skotska_8.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEglogIx0BUVZcIcnkH5MzEf3Jm-1iHbzD05c5JByE4Z8i3zd91R0BsZSxTnzSR-zQ_Bs3Zewi7EM-eNs472VH4XUO05oXekZzoezGN6YQJdEgasctSnd2yD9ZMMTEtnTOi0CPPINIKrPFVF/s640/Skotska_8.jpg" width="480" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Mesta so zanimiva (posebej
Edinburgh mi je bil všeč; na zelenicah ob cestah se pasejo zajčki; res ljubko);
morda sem bila razočarana samo nad največjim škotskim mestom, Glasgowom.
Kakorkoli, mesta se ne morejo primerjati z lepoto škotske pokrajine. Zato je
najbolje, da se človek odpravi po Škotski peš, s kolesom ali avtomobilom. Najbolj poceni način je koriščenje t.im. BB
(ne, ne gre za Brigite Bardot!). <b>Bed & breakfast, solidno in poceni in
zanimivo. Spoznaš kar nekaj ljudi in vsak ti je pripravljen povedat marsikaj o
svoji deželi.</b></span><b><span style="font-size: 10pt;"> </span><span style="font-size: 10pt;">Nekaterih stvari ne
odkriješ, čeprav preživiš na Škotskem nekaj dni. </span></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><span style="font-size: 10.0pt; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-bidi-font-style: italic; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">A ujeti trenutki skozi oko
fotoaparata, neodvisno od kraja in časa, ujeti trenutki večnosti, te vedno
znova vrnejo v preteklost, na tista fantastična potovanja, odkrivanja
drugačnosti, ki se vedno znova izkaže tako domača, poznana enakost bivanja.
Kjerkoli že smo na tej čudoviti zemeljski obli.</span><span style="font-size: 10.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;"><o:p></o:p></span></span></div>
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-56998414131674633092013-12-05T19:43:00.001+01:002013-12-22T09:05:23.290+01:00Moje pismo za Miklavža<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Arial, sans-serif;">Če lahko pišemo Božičku in dedku Mrazu, zakaj ne bi Miklavžu? Morda ni čisto vsakdanje pismo. A odločila sem se, da ga dam namesto v škorenj, na tele Besede z Lenno. Sploh ne dvomim, da Miklavž danes bloga naokrog in ima na FB najmanj tri svoje strani. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Arial, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Arial, sans-serif;">Dragi Miklavž,</span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">imam čisto posebno prošnjo zate. Ne, tokrat ne nosi čokolade in pomaranč, tudi suhega sadja ne potrebujem. Saj ne, da nisem več sladkosnedna, a bi raje mnenje nekoga, ki je že tako dolgo na svetu, kot si ti. Verjamem, da se lahko človek spremeni samo sam. V bistvu ne gre za spremembo, ampak za osebnostno rast. In to, da rastemo kot ljudje, je v bistvu smisel življenja. <b>Verjamem, da smo sami odgovorni samo in izključno za svoje življenje in edini, ki gradimo svojo srečo.</b> Kaj muči zadnje čase tole mojo glavo?</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKLrAMa_PkJfNbOAe3sVx2gipW0jOccv9ByTu4v6v1De_bRYQILXop2_TIUnFTAAmwbVOjafNc1l5DRvR9dUiu3ChI1G1qvU_gOwY_ZVrVwqZ_bppZgfsFo6IG7_GtLjEZrJ_ZC9RSCKoS/s1600/zascitnik.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKLrAMa_PkJfNbOAe3sVx2gipW0jOccv9ByTu4v6v1De_bRYQILXop2_TIUnFTAAmwbVOjafNc1l5DRvR9dUiu3ChI1G1qvU_gOwY_ZVrVwqZ_bppZgfsFo6IG7_GtLjEZrJ_ZC9RSCKoS/s400/zascitnik.jpg" width="347" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">V bistvu gre za moj notranji razkorak med tistim, kar trenutno občutim kot
ugodje, nekaj lepega, nekaj, kar zaznavam kot »meni potrebno« in tistim, kar
sem nekako vedno želela, a se od tega odmaknila v kasnejših letih. <b>Nobenega
dvoma ni, da je v vsem, kar sem in kar delam, vedno bolj v ospredju potreba po
»vsebini«.</b> Plehkost, površinskost, praznina ali odsotnost bistvenega,
človeškega, naravnega, tudi vrednot, ker sem v osnovi načelni človek, me vedno
bolj odbija. Pustiva sedaj, kaj so vrednote. Ali so vrednote nekaj, kar je bilo
vsajeno vame kot del človeškega in so torej ravno tako lahko predmet vprašanja
ustreznosti kot meni tako zoprno potrošništvo (ali »preseravanje« kot moj skrajni izraz
nestrinjanja z vsem, kar se dogaja okrog mene)? Ali so vrednote nekaj, kar je v
osnovi človeško ali celo prvinsko? </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgfqje7XZ8epR46WM90JJchHVjGbpTWN3G413tPdTdwplJgG4tQQ91AiazOKipVhjoFPq_b6iZ6bH6VWZhM1BZDtiDe2N-14TpqPo11rCkLo14_tYt3_OkH59BpX8ihDFLshU8KDvFi7nAv/s1600/obdarovanje.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="298" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgfqje7XZ8epR46WM90JJchHVjGbpTWN3G413tPdTdwplJgG4tQQ91AiazOKipVhjoFPq_b6iZ6bH6VWZhM1BZDtiDe2N-14TpqPo11rCkLo14_tYt3_OkH59BpX8ihDFLshU8KDvFi7nAv/s400/obdarovanje.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">V okolju »črednega
nagona« je zelo težko biti drugačen, ker te ljudje izključijo. <b>Človek je
socialno bitje in menim, da smo ljudje ravno v odnosu z drugimi
ljudmi.</b> Kar zavračam je tisto potrošništvo, tiste umetno vsajene »potrebe«, ki
nimajo osnove v nobeni dejanski potrebi človeka. <b>Potrošništvo, ki ubija realno
zaznavanje nas samih, našo »dušo«.</b> Naša »duša« še vedno posluša, čuti, misli,
občuti na enak način, človeški, naravni, a je ne slišimo več in ji ne sledimo
več. Kakor, da smo marionete na nitkah, ki jih premikajo drugi ljudje.
Notranji konflikt med tem zunanjim gibanjem in našo dejansko »dušo« je vedno
večji in ubija nas same. Tako fizično, psihično kot duhovno. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhfbXJSBJHScvvAfC_oXclCzYvXkZWJys4-h4Y4Pf6QbS0L-9usd0Vp4PA4mKvy7c00Xjtj1-TjhxIi5Bcmjnvx0fYzdZ23Nh1i7qXDHL2D9vqh86KfyK6aJ89LT4qEBR7nncW1JRkx7ShJ/s1600/sveti_nikolaj.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhfbXJSBJHScvvAfC_oXclCzYvXkZWJys4-h4Y4Pf6QbS0L-9usd0Vp4PA4mKvy7c00Xjtj1-TjhxIi5Bcmjnvx0fYzdZ23Nh1i7qXDHL2D9vqh86KfyK6aJ89LT4qEBR7nncW1JRkx7ShJ/s400/sveti_nikolaj.jpg" width="287" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Sama
zase vem, da je moja primarna potreba, tisto, kar mi največ pomeni, svoboda.
Tako občutim vodo, tako občutim veter, ki ga imam neskončno rada, tako občutim
odkritost pogovora, kjer vem, da lahko povem, izrazim vse, ker je vse, kar mislim in čutim del
mene same…Ja, tako občutim ljubezen, tisto »pravo«, ki ne jemlje, ne odvzema,
ne pogojuje, ne tlači, ampak omogoča notranjo rast, spremembo, ki jo izzoveš
sam v sebi zato, ker želiš biti bolj človeški, boljši, spremembo, ki je
najlepši del staranja. Spremembo, ki ni pogojena od zunaj, čeprav jo je morda
povzročil odnos, ki je navidezno zunanji, a v bistvu ni. V bistvu gre za dopolnjevanje,
tisto »dve polovici celota«, ker verjamem, da smo na tem svetu takšni kot smo,
primarno razdeljeni na moške in ženske, z namenom. Ne, ni reprodukcija edini
namen.<b> Prava ljubezen je zame najvišja oblika svobode. Njeno bistvo je sprejemanje sočloveka točno takšnega kot je, ker samo takšen človek ustreza meni.</b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj9rW0lbhdvjTUK37PREly7_aXccxHQMHBfs9VLnHPfOrKMR87CG_aCuVw7es-LyCr2gUhzbWa67cujTRzreWsbRRykfkylJLNhJ3iBEa51VJK5yW0vp9E0BJkMmyiaNeSijB7p8NslrWJE/s1600/miklavz_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj9rW0lbhdvjTUK37PREly7_aXccxHQMHBfs9VLnHPfOrKMR87CG_aCuVw7es-LyCr2gUhzbWa67cujTRzreWsbRRykfkylJLNhJ3iBEa51VJK5yW0vp9E0BJkMmyiaNeSijB7p8NslrWJE/s400/miklavz_1.jpg" width="285" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Ljubezen
je tista stična točka, kjer se sreča moja potreba po svobodi z mojo potrebo po
pripadanju. </b>Zame sta to najbolj bistveni potrebi človeka. Če v osnovi želimo biti izpopolnjeni, človeško in žensko (moško) izpopolnjeni (pravimo »srečna, srečen«), morata biti zadovoljeni. Seveda so ljubezni in seveda so pripadanja,
tako kot je svoboda vedno v določenih stvareh. Zase vem, da bi verjetno
potrebovala manj čokolade v svojem življenju, če bi bila moja potreba po
ljubezni zadovoljena, kot zame, za mojo dušo, mora biti. Je čokolada tisto, kar
res potrebujem, ali samo substitut za nekaj, kar nimam dovolj ali ne ustrezno,
da bi moja duša našla svoj mir? Bi bila manj obsedena s hitrostjo (zelo rada
imam hitro vožnjo), če bi bila moja potreba po svobodi zadovoljena na ustrezen
način, ki bi zadovoljil mojo dušo, izpopolnil mene? Sama mislim, da je to
odgovor za vsa ravnanja, ki jih delam in niso v simbiozi z mano v svojem
bistvu, z mojo »vsebino«, mojo »dušo«.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiy-1b9Rebcz0YpxmZ6F01YcEGnFLV8Gu3g8zB93d7zTyKAZRzsP7LMmUdVostW3QxL8kqseFSa35l1IOs4hwzdAWp889K-f8UDoupFChTT7tB83lUzbOR9zrLqtuSeqzNxIw2x6oMg92Pp/s1600/skornji.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="302" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiy-1b9Rebcz0YpxmZ6F01YcEGnFLV8Gu3g8zB93d7zTyKAZRzsP7LMmUdVostW3QxL8kqseFSa35l1IOs4hwzdAWp889K-f8UDoupFChTT7tB83lUzbOR9zrLqtuSeqzNxIw2x6oMg92Pp/s400/skornji.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Tu
je stična točka tega potrošništva in zaznavanja potreb, umetno, od zunaj
vsajenih v nas, kot jo sama občutim.</b> Se sploh zavedaš, koliko žensk je totalno
izgubilo »kompas« v življenju, dragi Miklavž? Ko jih opazujem, poslušam njihove
pogovore, večno potrjevanje v tekmi, ki je ne morejo dobiti (biti mlad in lep),
milijone cunjic in cot, ki si jih dnevno kupujejo, ker so zaradi tega pol
ure«srečne«. Navidezna sreča. A niso slabe, v svojem bistvu niso plitke, samo
izgubile so se. Ali moški… saj je popolnoma isto. <b>Ljudje smo izgubili stik sami
s sabo, ne vemo več, kaj je tisto, kar res potrebujemo za občutek izpopolnjenosti, »srečo« v življenju.</b> Čeprav sreča zame ni najboljši izraz,
preveč izraža samo ugodno naključje. Veš tisti enostavni besedi, ko rečeš »dobro je«… To je zame to, ko enostavno čutiš notranjo
izpopolnjenost, enotnost s svetom,
ljudmi, vesoljem, energijo oziroma s sabo. </span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEipgZ9eMUTem2ZuWhbJl2mtkMYm9mowQUEWRpu8_0-16iAlfBxezaV0g6JGR65oBVpQtIwD5P2tqoWe2wwOpbuKrtUOoXvRQIyV-lGyLPeTkWCcsfiTVSJ-wic4IxU98m-BoYtEUQ2O2ndp/s1600/miklavz_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEipgZ9eMUTem2ZuWhbJl2mtkMYm9mowQUEWRpu8_0-16iAlfBxezaV0g6JGR65oBVpQtIwD5P2tqoWe2wwOpbuKrtUOoXvRQIyV-lGyLPeTkWCcsfiTVSJ-wic4IxU98m-BoYtEUQ2O2ndp/s400/miklavz_2.jpg" width="322" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Imajo to ljudje, ki jih srečuješ na
svojih poteh? Tibet, Afrika, Indija... Izpopolnjeni, srečni, zadovoljni, sprejemajoči, čeprav nimajo nič,
a nič z našega vidika. Morda ne poznajo nič drugega in imajo vse s svojega
vidika poznavanja sveta in stvari. A v
svoji osnovi so človeški, tako kot mi. <b>Če bi imeli vso to navlako ugodja, ki
nam jo ponuja potrošništvo, bi ostali
enaki?</b> Odgovor zame ne prihaja od zunaj, odgovor je v nas. <o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh04lKiiIrUb9BqVlJySKSL-f2B_I9YDwn5PG0YnHz65dPuL0KWZ2eWj3GLscOfLXakzhq4VxMSr8JeUeOnp8FeJs3jZS0LwfvNazv1BIetjep6q1tgZlOP_HXDCARElfWnZIrGkS8Osacp/s1600/skorenjcek.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="212" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh04lKiiIrUb9BqVlJySKSL-f2B_I9YDwn5PG0YnHz65dPuL0KWZ2eWj3GLscOfLXakzhq4VxMSr8JeUeOnp8FeJs3jZS0LwfvNazv1BIetjep6q1tgZlOP_HXDCARElfWnZIrGkS8Osacp/s400/skorenjcek.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Kaj misliš, dragi Miklavž? Boš danes ponoči prinesel tudi darila, ki ne zadovoljujejo osnovni namen tega "Miklavževanja"? Boš nagradil samo "pridne" ali boš nagradil predvsem tiste, ki niso bili "pridni", ki si dovolijo misliti s svojo glavo in izhajajoč iz sebe samega? </b></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;">Želim ti čim lažjo noč. Ne išči moj škorenj, ker ga letos ne bom nastavila. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;">Podari tiste sladke malenkosti nekomu, ki jih je bolj potreben kot jaz. </span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif;">Še vedno tvoja Lenna</span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-2814154972904714352013-11-30T10:05:00.000+01:002013-12-22T09:05:42.832+01:00Ukraden čas<div class="MsoNormal">
</div>
<div style="text-align: justify;">
<i><span style="color: #000066; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.5pt; line-height: 115%;">Kam je odšel ves ta čas? Kdo
mi ga je ukradel? So trenutki, ko ga tako zelo občutim; njegovo polzenje skozi
prste... Poskušam ga ujeti v dlan, a izgine še preden sklenem prste. Predvsem
takrat, ko se zaletim v oklep minljivosti in se zavem, da je edino, kar me
omejuje, minljivost. Pogledam svojega otroka. Ne vem, kdaj se je iz tistega
majhnega, nežnega fantka, spremenil v moškega; morda še res ne tistega pravega
moškega, kakor jih vidim sama...a moškega. Ni več fantek, še fant več ne...Mlad
moški je...</span></i></div>
<i></i><br />
<div style="text-align: justify;">
<i><span style="color: #000066; font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 16px;"><br /></span></i></div>
<i>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEikr2RpiovcncrDQtCNLBPKTlhtM-A_dl3iqiB9ZJZvCFp_sGN5jDmeXpBcQ4sUcqLOfji5YIjU0SIp7LCWFKyZ6ZixiPrNi1ajpnuITOi7U6BJW-Gpqo7R3mWlALQxb2qZgVtsmAZKj2fB/s1600/Lenna_r2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="433" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEikr2RpiovcncrDQtCNLBPKTlhtM-A_dl3iqiB9ZJZvCFp_sGN5jDmeXpBcQ4sUcqLOfji5YIjU0SIp7LCWFKyZ6ZixiPrNi1ajpnuITOi7U6BJW-Gpqo7R3mWlALQxb2qZgVtsmAZKj2fB/s640/Lenna_r2.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div style="color: #000066; font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.5pt; line-height: 115%; text-align: justify;">
<i><span style="font-size: 10.5pt; line-height: 115%;">Spominjam se tistega komaj prebujajočega se jutra, nekje, v nekem drugem
življenju, miru, ki sem ga čutila v sebi, čeprav so se mi kolena tresla, da jih
nisem mogla umirit. Samo ležala sem in vpraševala: si vzel to? imam to? ne
pozabi tega? Kaj naj rečem? Prišel si nepričakovano, nekoliko prehitro... Kakor, da si se v nekem trenutku znotraj mene odločil, da je dovolj, da želiš
svetlobe in sonca, kakor, da si vedel, da je svet zunaj mene tako zelo
čudovit. Naveličal si se varne topline mojega telesa. Presenetil si oba... </span></i></div>
<div style="color: #000066; font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.5pt; line-height: 115%; text-align: justify;">
<i><span style="font-size: 10.5pt; line-height: 115%;"><br /></span></i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgNs4YAHipVaF0a6CV4sXc-vcN-9VQBBh1OC_LG0YKWrceUCkZzqFody3BYQOg9AeDuSJq1kTNc7bmoQu__RWr3yAYC4_1xlW7VvaTYRvssKIa6E5mdNuD3dX18JlYXFtuRIaIzK7BE4ttw/s1600/Lenna_r3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="457" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgNs4YAHipVaF0a6CV4sXc-vcN-9VQBBh1OC_LG0YKWrceUCkZzqFody3BYQOg9AeDuSJq1kTNc7bmoQu__RWr3yAYC4_1xlW7VvaTYRvssKIa6E5mdNuD3dX18JlYXFtuRIaIzK7BE4ttw/s640/Lenna_r3.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="color: #000066; font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.5pt; line-height: 115%; text-align: justify;">
<i><span style="font-size: 10.5pt; line-height: 115%;"><br /></span></i></div>
<div style="color: #000066; font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.5pt; line-height: 115%; text-align: justify;">
<i><span style="font-size: 10.5pt; line-height: 115%;">A potem, nekje vmes, ko sem čakala nate, si si premislil...Nekaj, kar
si...privlači te, a nekako ne upaš preveč tvegati...Že tvoje prvo srečanje s
svetom je bilo takšno; omamno privlačno, vabljivo, a nekako ... neznano...Čakala
sem nate, ne da bi vedela, kdo si... samo čutila sem te... vse te mesece,
znotraj sebe... v meni si vzbudil nežnost, milino, ki je prej nikoli nisem
čutila; nežnost do tega majhnega bitjeca nekje v meni, v celoti odvisnega od
mene...bil si midva in vzljubila sem te takoj, ko sem vedela, da si...bil si
ljubezen sama, najlepše, kar sva ustvarila in edino, kar sva ustvarila kot
midva... Zato sem želela, da bi bila skupaj takrat, ko si se rodil... Bil je
drug čas, neprijazen do vsega, kar ni bilo v okovih tradicije. Takrat je bilo
tako, sedaj je drugače. Čakala sem nate še dobra dva dni in nato... Bil je
trenutek, tako zelo poln čustev, uničujoče utrujenosti, tako zelo lep in tako
poseben, enkraten v svoji neponovljivosti... Tvoj prvi glas, jok, dotik tvojega
telesa ... Bilo je tako, kot da sem vedno nekako čakala nate, kakor, da je bil
ves ta čas do tistega trenutka samo priprava na ta trenutek...na najino
srečanje...</span></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #000066; font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 16px;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtvlYKDNScFbjx5NxEL4ypqGl0Cx3y4mkddK-6SgAHKCvTxWj57Dv6AqZ1Ld3Nxjtv9axwFaPRdyFbByl4yE4L9gsqfg0ucD6F-HzQM1v_7Y2wByG1hfuQ-WhrOShX_bzZ6dS1-TECL8LQ/s1600/Lenna_r1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtvlYKDNScFbjx5NxEL4ypqGl0Cx3y4mkddK-6SgAHKCvTxWj57Dv6AqZ1Ld3Nxjtv9axwFaPRdyFbByl4yE4L9gsqfg0ucD6F-HzQM1v_7Y2wByG1hfuQ-WhrOShX_bzZ6dS1-TECL8LQ/s640/Lenna_r1.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #000066; font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 16px;"><br /></span></div>
<span style="color: #000066; font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10.5pt; line-height: 115%;"><div style="text-align: justify;">
<i><span style="font-size: 10.5pt; line-height: 115%;">Ves ta čas, čas, ko vem, da si, čas veselja, strahu, smeha, joka, žalosti,
igranja, prepirov... življenja... sem drugačna kot sem bila, preden si bil
ti... enostavno sem drugačna... Vedno bo tako, tako dolgo, dokler bom tu. Ne
znam si predstavljati, da bi bila brez tebe, da bi živela, ne da bi se zgodil
ti... in želim ti, da nekoč, nekega čudovitega dne, občutiš to v sebi... </span></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><span style="font-size: 10.5pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><span style="font-size: 10.5pt; line-height: 115%;"><b>Ker je
eden najlepših trenutkov, kar jih riše življenje... biti s svojim otrokom
takrat, ko se rodi... in vse dni, ki nam jih prinaša življenje...</b></span></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><span style="font-size: 10.5pt; line-height: 115%;"><br /></span></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
</span></i><o:p></o:p>Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-1786017204127587622013-11-28T21:10:00.002+01:002013-12-22T09:06:12.766+01:00Čas pravljic... naj bo pravljica o kruhu<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Nekoč, pred davnimi,
davnimi časi, je živela za sedmimi gorami in sedmimi vodami … mala čarovnica.
Saj sploh ni vedela, da je čarovnica. Sama sebe je vedno videla kot malo,
luštkano deklico, ki v svoji majhni zeleni hiški sredi čudovitega bukovega
gozda peče kruh. Vsako jutro, ko so še zvezde in luna krasile nebo nad bogatimi
krošnjami bukev, je vstala in oblekla dolgo belo obleko, si zavezala rdeči
predpasnik, spela lase v čopek vrh glave, se nasmejala sama sebi v ogledalu in
odprla lesene duri, da je svežina komaj prebujenega jutra na široko vstopila v
veliko sobo njene male zelene hiške. Zaprla je oči in se v mislih odpeljala
skozi širino zelenih krošenj vse do lune, jo prijazno pozdravila in ji zaželela
nasvidenje do večera. Nato je nadaljevala pot svojih misli preko reke, ki se je
vila po nežno zeleni dolini vse do majhnega mesteca na drugi strani velikega
hriba. Misli so potovale do cerkvenega zvonika, preko mostu čez reko in hiš
okrog mestnega trga do vseh oken, zastrtih z zavesami neštetih barv, do vsakega
majhnega bitja, ki je sanjalo svoje sanje, pokrito z mehko odejo v neštetih
posteljicah malega mesta. Majhna bitja, ki bodo čez nekaj ur odprla svoje
drobcene oči, pomele očke pred vsiljivimi sončnimi žarki, in se pretegnile po
vsej dolžini svojih posteljic. Za trenutek bodo zastala, dokler ne bo iz
kuhinj, jedilnic, sob prijadral do njihovih malih noskov vonj po sveže pečenem
kruhu. Sveže pečen kruh s sladko marmelado in še slajšo belo kavo… nenadoma
bodo začutila grozno lakoto nekje v globini svojih trebuščkov in stekla proti
mamljivemu vonju svežega kruha. Vsako jutro je tako, vsako jutro v malem
mestecu, daleč za velikim hribom. Mala čarovnica se je nasmehnila in odrla oči.
Pohiteti mora. Zazdelo se ji je, da že sliši lomastenje v bližnjem grmovju.
Medved je bil že tu, ona pa še ni pristavila vrč z vodo za kavo.<b> Hitro, hitro…
ni čas za sanje, najprej je treba speči kruh.</b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiWc0L5l8DNlHU2lyfWAccQIB0vMv4rrSUBrs3EqsQRwMagrR35FSYeCMPXxooXm4C0ZjV5rmbc5heSrfGV94J2JeciwB0E7LJhEVHMuMwBjX_AQg2TLueFDXNBRgwUYAEyNehED0WmCleP/s1600/Lenna_kruh_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="427" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiWc0L5l8DNlHU2lyfWAccQIB0vMv4rrSUBrs3EqsQRwMagrR35FSYeCMPXxooXm4C0ZjV5rmbc5heSrfGV94J2JeciwB0E7LJhEVHMuMwBjX_AQg2TLueFDXNBRgwUYAEyNehED0WmCleP/s640/Lenna_kruh_1.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Vsako jutro je bilo tako.
Najprej je prišel medved. Kava, močna črna kava z malo sladkega mleka, ga je že
čakala na mizi. Ponavadi je zabrundal v pozdrav (mala čarovnica se je samo
nasmehnila, saj ga je že dobro poznala; pač ni bil jutranji tip medveda) in se
zleknil na širok fotelj ob kaminu. Tu ga je že čakala njegova cigara. Cigara že
zjutraj? Zakaj pa ne? Spil je kavo in pokadil v miru cigaro. Velika črna peč je
bila še mrzla. Moral je zakuriti, da je bila žerjavica ravno prava takrat, ko
bodo v peč položili kolače kruha. <b>Zanj je bila pri vsej peki kruha najbolj
pomembna ravno peč. Če žerjavica ni bila ravno prava, peč ne ravno prav topla,
kruh ni bil hrustljavo zapečen, takšen, kot so ga imela mala bitja v mestecu za
velikim hribom, rada.</b> </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Počasi so
prihajali ostali. Najprej je prišla lisica in na glas premišljevala, koliko
moke bo potrebovala, da bo zamesila dovolj kruha. Vedno so spekli enako število
kolačev, a lisica je imela vsako jutro ogromno dela z računanjem količine moke,
ki jo bo potrebovala. Želela je biti pomembna in bila je pomembna! Brez nje
testo ni bilo prav pregneteno. In potem ni vzhajalo kot mora vzhajati. In ni bilo
ravno dovolj mehko in ne preveč mehko. Kmalu zatem je prišla srna. Utripala je
s svojimi dolgimi trepalnicami, kakor da bi želela že sedaj dovolj izostriti
svoj pogled, da bo lahko povedala, kdaj bo testo dovolj vzhajano. Kruh ni smel
biti trd in ni smel imeti lukenj. Kako naj mala bitja v mestecu za velikim
hribom namažejo na kruh marmelado, če bodo v njem luknje? Ne gre, enostavno ne
gre. Pozdravili sta se z lisico. Radi sta pekli kruh skupaj. In dobro sta vsako
jutro opravili svoje delo. Volk je prišel to jutro malo prehitro. Kruh še mesit
niso začeli, sam pa je že začel pripravljati velike pletene košare, da odpelje
kolače v majhno mestece za velikim hribom. Pregledati je moral še kolesa.
Včeraj, na poti nazaj, je imel občutek, da zadnje kolo nekoliko motovili sem in
tja. Ne more si privoščiti, da se mu na poti v mesto zgodi kaj nepričakovanega.
<b>Mala bitja morajo v vrtec in v šolo. Kako naj gredo, če bodo lačna, ker ne bo
sveže pečenega kruha na njihovih mizah?! </b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiLyyXxoE6h7CgpBPUioFKHZhY5KI23H3Co2KCgzduxGN5t4b3en2hqUA9O0TDNCzGHaicE3GmDJivucuESjTBb5snTV8LDlVgZvpseEOH6-aQ4fWDfG0d-H1cf-mMx85Gs0j_AheGU0QW9/s1600/Lenna_kruh_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiLyyXxoE6h7CgpBPUioFKHZhY5KI23H3Co2KCgzduxGN5t4b3en2hqUA9O0TDNCzGHaicE3GmDJivucuESjTBb5snTV8LDlVgZvpseEOH6-aQ4fWDfG0d-H1cf-mMx85Gs0j_AheGU0QW9/s640/Lenna_kruh_2.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Lisica je že začela mesiti testo, ko je
priletela sova. Pravzaprav je kar prihrumela skozi okno in se pri tem zaletela
v bele zavese. Bila je pozna in zavedala se je tega. Če bi še malo zamudila,
kruh danes ne bi bil slan. Kakšen kruh pa je to? Čeprav z marmelado, mora biti
slan. Drugače ni dober, preprosto ni dober. Spregledala je očitajoč pogled
lisice, se nasmehnila nežnemu pozdravu srne in pričela z delom. Medtem je
prišla sinička in že s kljunčkom pripravljala kupčke semen, ki jih bo potresla
po kruhu. Mala bitja so imela rada na sveže zapečeni skorji kruha nekaj semen,
bučkinih , sončničnih, lanenih, vseh mogočih… z drobnimi prstki so jih trgala s
skorje še preden so velika bitja narezala rezine kruha in tako malo potešila
velike očke, ki so čakale na sveži kruh. Pri tem so nastajale večje in manjše
luknje v skorji kruha… a je bilo tako vsem prav. Sinička je na belem prtu
zlagala svoje kupčke semen; za vsak hlebec kruha svoj kupček semen. Skoraj bi
se zaletela v ježka, ki je že čakal, da prebode s svojimi iglicami vsak hlebec,
preden ga porinejo v peč. Tudi polh je bil že tu. Danes ni bil njegov dan in
nekoliko ga je bilo strah, da ne bo znal narisati na vsak hlebec veliko srce,
kot ga je narisal vsako jutro. Res bi bil vesel, če bi zajček že prišel in mu pomagal
kot vsako jutro. Mala čarovnica ne bo vesela, če ne bo vsak kolač kruha imel
veliko srce. <b>»To je kruh, narejen s srcem«, je vedno rekla. Saj so to vsi
vedeli. A naj vedo tudi mala bitja v mestecu za velikim hribom. Čeprav so
morala začutiti, ko so jedla kruh, koliko ljubezni je bilo v vsakem kolaču
njihovega kruha. </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiol1fi_hr1XowK79SlVb4Si1wnsUyN0l4f-ReSb5hKeZYWLEj7cX-PYDVYQUt-yNMPJmE8m4Lg_Foj449liKXeEhip0orCIIc2u9KkUQf71pc0fxxOMjGmaXxT_onZpUNpnuEZqkJ3pL3g/s1600/Lenna_kruh_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiol1fi_hr1XowK79SlVb4Si1wnsUyN0l4f-ReSb5hKeZYWLEj7cX-PYDVYQUt-yNMPJmE8m4Lg_Foj449liKXeEhip0orCIIc2u9KkUQf71pc0fxxOMjGmaXxT_onZpUNpnuEZqkJ3pL3g/s640/Lenna_kruh_3.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Mala čarovnica je stregla
vsem s svojo sladko belo kavo in sveže pečenimi piškoti ter pela tiste lepe
pesmi, ki jih nikjer več ni bilo slišati. Samo v gozdu, v mali zeleni hiški, so
še bile… tu, kjer je bila mala čarovnica. Tu, kjer je bilo veliko srce in
veliko ljubezni. A tisto jutro se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Počasi so
se prvi sončni žarki prebijali kot majhna svetloba skozi veje dreves, ko je
priletel orel. Sedel je na vejo ogromne, stare bukve in prhutal s krili ter
razburjeno kričal: »Saj ni mogoče! Saj ni res!« Vsi so pritekli iz hiške in
začudeno čakali, kaj jim bo povedal orel. Se je kaj zgodilo? Je reka poplavila
dolino in mesto? Je zgrmel plaz na mestece? Se je podrl cerkveni zvonik? Počasi
je začel svojo pripoved in takrat, ko je orel utihnil, ni bilo nobenega glasu
več. Vsi so stali tiho in gledali v tla, vsak s svojimi mislimi. Nekako so
pozabili na peč, na kruh, na kavo… Je to res? Vprašanje, ki je prišlo na
njihova usta skoraj istočasno. Je to res? Mala bitja nočejo več njihovega
kruha. Kdo je to rekel? Mala bitja? Ne, velika bitja so rekla, da je njihov
kruh kriv, da mala bitja nočejo nič drugega, kot njihov kruh. Saj je vendar
dober? No, in kaj? Velika bitja hočejo, da mala bitja poskusijo tudi kruh
nekoga drugega. <b>V tem njihovem kruhu mora biti nekaj čudnega. Mala bitja so
vesela in se smejijo. Ne morejo se samo smejati. Ne smejo biti samo vesela. Ni
več treba kruha. Ne smejo več v mestece za velikim hribom. </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhBR0ux1P0mA31Xv9kbXkLsnMFhVCfPdXJVhagNW-uzM8279afx2n76a2sumKgohbLGAVYGYJxyrLd1S4dnewXC5VLQ7yfIpOAHLeqLx4PcQX5meQqnVpbCZLq8K7xWOChgiaExlp1lVrSv/s1600/Lenna_kruh.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhBR0ux1P0mA31Xv9kbXkLsnMFhVCfPdXJVhagNW-uzM8279afx2n76a2sumKgohbLGAVYGYJxyrLd1S4dnewXC5VLQ7yfIpOAHLeqLx4PcQX5meQqnVpbCZLq8K7xWOChgiaExlp1lVrSv/s640/Lenna_kruh.jpg" width="500" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Živali so stale v tišini…
nihče ne ve, kako dolgo bi stale še tam, okrog male zelene hiške… sončni žarki
so se prelili skozi krošnje bukovih dreves… če ne bi nenadoma zaslišali nežne,
žalostne pesmi… Mala čarovnica je sedela na pručki ob mali zeleni hiški in pela.
Živali so prišle do nje in jo nemo opazovale. Njena pesem se je naselila med
debla dreves, prelila se je skozi krošnje dreves visoko v nebo do oblakov… bila
je vedno bolj žalostna in vedno bolj mogočna… ni bilo vprašanj v njej, bila je
samo žalost. <b>Solze so tekle po licih male čarovnice… je narobe razumela ta
svet?</b> Je videla sebe drugače, kot so jo videli drugi, velika bitja v mestecu za
velikim hribom? Saj ni hotela nič slabega. Hotela je samo peči kruh za mala
bitja. Ker so ga imela rada… ker so skupaj z živalmi radi pekli kruh zanje…
samo zato, ker so jih razveselili… </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Prvi se je zdramil medved. Vedno je znal
nekako presekati takšne trenutke. »Bomo že. Našli bomo drugo mestece, kjer
živijo mala bitja in bomo zanje pekli kruh. Prav gotovo so nekje mala bitja, ki
imajo rada sveže pečen kruh z marmelado, kajne?!« Živali so obkrožile malo
čarovnico in jo tolažile. Bile so žalostne, a še najbolj jih je prizadelo, da
je bila žalostna tudi mala čarovnica. Druga drugo so prehitevale z novimi
idejami in počasi, počasi se je nasmejala tudi mala čarovnica. <b>Seveda, jutri bo
spet novi dan. In novo upanje!</b> Prijeli so se za roke in zaplesali pred malo
zeleno hiško… čez nekaj časa je skozi krošnje dreves odmeval samo še vesel
smeh.<o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Še vedno odmeva v bukovem
gozdu smeh živali in male čarovnice. Lahko ga slišite, če čisto tiho
prisluhnete tišini ogromnih krošenj zelenega gozda.<o:p></o:p></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-56737543655021578332013-11-23T22:59:00.000+01:002013-12-22T09:06:51.367+01:00Čas, pokrit z belo odejo<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Ne
vem, katera slika zime je lepša v mojem srcu. Vse so tako zelo tople, čeprav
odete v debelo snežno odejo, z ledenimi svečami, ki visijo kakor prozorni
kapniki s streh hiš, in golimi vejami
dreves, na debelo posutimi s »sladkorjem« zimskega ivja kakor božični piškoti. </span></b><br />
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></b>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEilC60J0OpyHrRS1EmJ2dFc-Hn7tzTHtL0xG1XSebggmoTof0ZrUMfEpXf92J4UFLHpZ0Dx6ymuJubHlGDQqS6gT3KABX2m4-d_wEXiBSgrBT9RPheDDxyUsXCuDuVY0PImN1zyrvL1RKZu/s1600/Lenna_zima_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEilC60J0OpyHrRS1EmJ2dFc-Hn7tzTHtL0xG1XSebggmoTof0ZrUMfEpXf92J4UFLHpZ0Dx6ymuJubHlGDQqS6gT3KABX2m4-d_wEXiBSgrBT9RPheDDxyUsXCuDuVY0PImN1zyrvL1RKZu/s640/Lenna_zima_1.jpg" width="640" /></a></div>
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></b>
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Vse ogrejejo dušo, ogrejejo srce.<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Spomin seže v otroštvo, nežno odstira
pajčevino pozabe z vsake med njimi, in vrne srce v tisti čas, ko je bilo še vse
tako zelo preprosto in enostavno, a se tega nisem zavedala. Toliko pričakovanj
je bilo vedno povezano s časom, v katerem je narava kot stari skopuh zarisala
svet v enoličnost beline, a hkrati so ga ljudje napolnili s trenutki bogastva,
ki je izpopolnilo dušo, prikrajšano za
barvno mavrico pomladi, poletja in jeseni. </span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgekFJNnP5V_PPwEag3mm2FW7ng-ghs6re7CV3KlY1RywCEZ1qoBXQfd8iJGiIJcdDowbNIwsrlrApdxL05yummEakblsbuK_Z709KBSIwZbDMyI8BaXL45BZ_wPqi825Ku2lTljZgKlern/s1600/Lenna_zima_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgekFJNnP5V_PPwEag3mm2FW7ng-ghs6re7CV3KlY1RywCEZ1qoBXQfd8iJGiIJcdDowbNIwsrlrApdxL05yummEakblsbuK_Z709KBSIwZbDMyI8BaXL45BZ_wPqi825Ku2lTljZgKlern/s640/Lenna_zima_2.jpg" width="640" /></a></div>
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span>
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Snežinke, mokre in težke, so
prinesle nasmeh na usta. Nisem premišljevala o snegu, ki je verjetno že zametel
moj avto na parkirišču, nisem premišljevala o čevljih, neprimernih za mokre,
zasnežene pločnike, nisem premišljevala o neprijetni vožnji po zasneženih
cestah. <b>Samo nasmeh in misel: Zima je prišla.</b> In občutek topline v mrzlem
petkovem večeru. Kakor, da je današnji
čas, tako neprijazen in hladen, čas, v katerem hitimo skozi trenutke dneva,
kakor da niso naše življenje, s temi snežinkami, mokrimi in težkimi, zabrisal
samega sebe in me vrnil daleč, daleč nazaj, v svet, ki živi samo še v mojih spominih.
Čas, ko so prve snežinke pritisnile noske na hladne šipe oken, da se je na njih
zarisala meglica tople otroške sape, in se vsa nedolžna otroška razposajenost
prelila v eno samo veselje: <b>»Mami, glej, snežinke, sneg!«</b><o:p></o:p></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi2o0MKoAVkIZBgWBUXkwf17SDsn8KDqWhsuaZLCLZoTw4iXDyjKP-BwzeRzJTIVa3HCbTW25KBi6xkx-pqKje8ya1oPlffLsVyOBSdDhOtlJr_zp6ZHJLq8g7EwuFfjTBQubHyZREE2UwF/s1600/Lenna_zima_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi2o0MKoAVkIZBgWBUXkwf17SDsn8KDqWhsuaZLCLZoTw4iXDyjKP-BwzeRzJTIVa3HCbTW25KBi6xkx-pqKje8ya1oPlffLsVyOBSdDhOtlJr_zp6ZHJLq8g7EwuFfjTBQubHyZREE2UwF/s640/Lenna_zima_4.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 10pt;"><span style="font-family: Verdana, sans-serif;">Tiste prve snežinke... </span></span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Saj se še spomnite, kajne? <b>Tiste prve
snežinke, katerih smo se tako razveselili. </b>Vedno sem se takoj oblekla in obula
ter stekla pred hišo, nastavila obraz proti nebu, da so se mrzle snežinke v
trenutku stopile v drobne, mokre sledi na mojih licih. </span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> </span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">S široko odprtimi očmi sem gledala v to morje
mrzlih, belih »muhic«, da so počasi postajale težke od številnih snežink,
ujetih na trepalnicah, in sem morala utripati z njimi, da so še sploh lahko
ostale odprte.</span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> </span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Najboljši je bil tisti
drobni, gost in suh pršič, ki je napolnil nebo, kakor da ni več nobenega
drugega prostora, le drobne bele snežinke. Kmalu je bila ulica polna otrok, ki
smo vriskali in skakali po padajočem snegu.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEir4NIcr73a0ucViD0EsJkAtASVBfoRvSifPjccqjw-Vp7EJTcD0Y31QN5rRLO64akE2ZlFnJveQT7E-X4qL2omyAPKiPiOlE9GIwtitGMQyk7QdA2QZVcJ6mTl2RZi-TdpgXbapPmiwzkM/s1600/Lenna_zima_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEir4NIcr73a0ucViD0EsJkAtASVBfoRvSifPjccqjw-Vp7EJTcD0Y31QN5rRLO64akE2ZlFnJveQT7E-X4qL2omyAPKiPiOlE9GIwtitGMQyk7QdA2QZVcJ6mTl2RZi-TdpgXbapPmiwzkM/s640/Lenna_zima_3.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Včasih je sneg zapadel preko noči, medtem
ko sem spala. Spomnim se mame, ki se je sklonila nad mojo glavo in me z nežnimi
besedami zbudila: Zbudi si, miška. Sneg je zunaj. Sneg je zapadel. Skočila sem
s postelje in nekje vmes z nejevernimi, še nekoliko zaspanimi očmi vpraševala:
A res? Sneg je zunaj? Seveda ni bilo časa ne za zajtrk, ne za umivanje.
Enostavno sem morala »poskusiti« sneg. Zajela sem ga v roko kar iz okenske
police, stisnila, da je nastala kepa, in ga približala vročim licem. Roka s
snežno kepo je nežno drsela po mojem obrazu, kakor da umiva nočne zaspančke z
mojih oči, a vse, kar sem občutila, je bilo veselje. <o:p></o:p></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhvjxa_EwS8xYm-i1ZOQVxOgeqQss8Va7AqpzwTYNSbrxVur3jyuB6uN1gHhdbGGUxdoidg1lolseBpsF7y2dd-K-M3OiEVsgDJtc2u14VDDlWDiAXZ-8x3bfn-fQIbDc8MN_eJQmTBKNnk/s1600/Lenna_zima_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhvjxa_EwS8xYm-i1ZOQVxOgeqQss8Va7AqpzwTYNSbrxVur3jyuB6uN1gHhdbGGUxdoidg1lolseBpsF7y2dd-K-M3OiEVsgDJtc2u14VDDlWDiAXZ-8x3bfn-fQIbDc8MN_eJQmTBKNnk/s640/Lenna_zima_5.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Sneg je prinesel radost novih iger, ki se
jih nismo mogli igrati, če ga ni bilo. <b>Sneg je prinesel spremembo v naše poti v
šolo in iz nje.</b> Sneg je pomenil številne sledi, ki jih drugače ni bilo, ker so
se izgubile v barvni paleti narave. Vanj smo s stopinjami risali kroge, vanj
smo s palicami pisali svoja imena, vanj smo postavljali svoje majhne prostore
otroške intimnosti, vanj smo »vrgli« odtise svojih teles, polepšane s krili
»angelčkov«. Opazovali smo sledove, ki so jih v njem puščali psi, se smejali
fantom, ko so tekmovali pri lulanju, kdo bo naredil »najdaljši curek«, in v
metanju šolskih torb v globoki sneg, na katerem še ni bilo nobenih stopinj, da
so se težke, natrpane torbe včasih odprle in se je njihova vsebina razletela po
mokrem snegu. </span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi5b46ABd_Suux5O5lHWqNlGgENva5bRPoi7qxQLzUheTIQH1TE3-Lhsh0QoM9Lml81q8K8SCLfPxMGd0qm2bobPzgQ87LFj0zyI3u0WQVcfzdro7RA6g0zbuHtvePEHWJA_0ny9qjKSiYC/s1600/Lenna_zima_9.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi5b46ABd_Suux5O5lHWqNlGgENva5bRPoi7qxQLzUheTIQH1TE3-Lhsh0QoM9Lml81q8K8SCLfPxMGd0qm2bobPzgQ87LFj0zyI3u0WQVcfzdro7RA6g0zbuHtvePEHWJA_0ny9qjKSiYC/s640/Lenna_zima_9.jpg" width="560" /></a></div>
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span>
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Seveda je bilo zelo težko pojasniti mami, zakaj so bili zvezki
samo prelita packarija razmazanega modrega črnila. Ja, takrat smo še pisali s
črnilom. Še bolje je bilo, če smo sedli na velike, največkrat usnjene torbe, in
se spustili po hribu navzdol. Kako je neslo! Boljše, kakor vsake lesene sani,
čeprav je bila vožnja tudi z njimi zanimiva. A torbe so bile boljše. Morda
zato, ker bi jih morali posebej čuvati. Torba je bila takrat prava dragocenost
in nosili smo jih najmanj štiri leta. Pot v šolo je bila vsaki dan enkratno
popotovanje dogodivščinam naproti. <b>Nismo imeli igrač, a imeli smo sebe. In
brezmejno otroško veselje nad vsem, kar je bilo okrog nas. </b><o:p></o:p></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEih_4fLq6vXAGDVOh2fC9EuE-ozuZCNUheUKy2HVzbHBHwBVXs85x2dIOIyQtWVuX0lnMX1BA2kcznYwQLcsTmeZ-DzAjWNG3NSi-esvOwPaV5QF4cX9owjrscS9_9_gNQte1zO9XlK9JW8/s1600/Lenna_zima_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEih_4fLq6vXAGDVOh2fC9EuE-ozuZCNUheUKy2HVzbHBHwBVXs85x2dIOIyQtWVuX0lnMX1BA2kcznYwQLcsTmeZ-DzAjWNG3NSi-esvOwPaV5QF4cX9owjrscS9_9_gNQte1zO9XlK9JW8/s640/Lenna_zima_6.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Ja, morda otroci res drugače občutijo zimo.
Zanje je to čas majhnih čudežev.</b> Tako, kot ledene sveče, ki smo jih lomili,
kjerkoli smo jih dosegli, in lizali kot najboljši sladoled. Tako kot mokre,
volnene rokavice, na katerih so se drobne kepice snežink sprijele v majhne
ledene kroglice, ki jih je odstranila šele toplota peči, na katere smo jih
obesili. Tako kot ledeno mrzli rdeči noski, ki smo jih občasno obrisali kar v
rokave puloverjev, da niso sveče iz noskov delale konkurence ledenim svečam. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKT6JD5WikeP-OyMrtk5nIPhFeWpw7oof89Op1Z9tsgt-gB8eIXMrxl55bX17fZQx3UHB3CbQX_kTsUyC4dys465Hprp1OpSlC1QSn7Sv-nDq0bkODJxeps5t3MC7uqQgHGABMEE1ylaSD/s1600/Lenna_zima_7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKT6JD5WikeP-OyMrtk5nIPhFeWpw7oof89Op1Z9tsgt-gB8eIXMrxl55bX17fZQx3UHB3CbQX_kTsUyC4dys465Hprp1OpSlC1QSn7Sv-nDq0bkODJxeps5t3MC7uqQgHGABMEE1ylaSD/s640/Lenna_zima_7.jpg" width="640" /></a></div>
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">In takrat, ko smo premraženi, mokri in
utrujeni pritekli domov, v mamino naročje, in so nas skrbne roke hitro slekle,
da se ne prehladimo, preoblekle in zavile v tople koce z vročim, sladkim čajem
v roki, medtem ko so naše misli prehitevale besede, s katerimi smo opisovali
vse, kar smo doživeli, so bili to mali čudeži. <b>Preprosti čudeži lepote otroške
razigranosti. </b></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhRH03KwzWZ9IEP_KC5w6lmzNM_jkYciwC5d1zqUVlLwwiCmpyBESRomhyiwUZu4gh8qLYFiEnLoIB709IAJ1SIQUWBp3Z9aEGDFfYhWjDEo2BhXI9SdmKndZIAxRG2DWRMGy8XupTIvK8F/s1600/Lenna_zima_8.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhRH03KwzWZ9IEP_KC5w6lmzNM_jkYciwC5d1zqUVlLwwiCmpyBESRomhyiwUZu4gh8qLYFiEnLoIB709IAJ1SIQUWBp3Z9aEGDFfYhWjDEo2BhXI9SdmKndZIAxRG2DWRMGy8XupTIvK8F/s640/Lenna_zima_8.jpg" width="640" /></a></div>
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span>
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Kakšno bogastvo so spomini, kajne?</b><o:p></o:p></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-83462940515155287892013-11-20T22:09:00.000+01:002013-12-22T09:11:39.156+01:00Kvaliteta plena ali ženska lepota drugič<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Danes bom izpostavila spet isto stvar, le
da z drugega vidika. Lepoto ženske. Z moškega vidika. Nemogoče! Seveda nemogoče,
ker sem ženska. Ne morem imeti moškega pogleda na lepoto ženske. Torej? Poskus,
glede na moje izkušnje z moškimi. Verjetno to pove več o meni, kot o sami temi.
Zakaj torej? Povzetek misli mojega kolega. <b>Edini, ki se ni počutil ogroženega,
ko je z mano debatiral o ženski lepoti. To pove nekaj o meni, kajne? </b>Torej?
Poskus zaobjeti njegove besede, kolikor so zdržale težo subjektivnosti (skozi
ženska ušesa v žensko dojemanje) in spomina (no, ta je še kar »fotografski). Pa
začnimo! <o:p></o:p></span><br />
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span>
<b><span style="background-color: white; font-family: "Verdana","sans-serif";">Gre za kvaliteto »plena«.</span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixuhmaXZU6msTe1LPYE2wRrehPB0A1q2BORUIlVioHPlovTIfKLw5WwtBLhLkO5zHULKl3IrWZ4OlHf6aODrTdPEh3uybXA7FYYHKl4ZkFw4HlbPwdbfbz1HMzV2Hz9rxAn-RG-21B76Nd/s1600/Monica_5.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="584" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixuhmaXZU6msTe1LPYE2wRrehPB0A1q2BORUIlVioHPlovTIfKLw5WwtBLhLkO5zHULKl3IrWZ4OlHf6aODrTdPEh3uybXA7FYYHKl4ZkFw4HlbPwdbfbz1HMzV2Hz9rxAn-RG-21B76Nd/s640/Monica_5.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></b>
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></b>
</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Moje vprašanje (zgroženost!!!): Kvaliteta plena?! (opomba: dobim alergijo, ko slišim
besedo plen).</b></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Jap. Skozi zgodovino je ženska plen in
moški lovec. A tudi lovec je v svoji funkciji »uloviti plen« omejen. <b>Na določen način je lovec plen.</b> Čeprav
se tega ne zaveda. Predvsem ujetosti v spone okolja, ki določa okvirje kvalitete
plena. Če gre za žensko kot plen, je lepota ženske kvaliteta plena. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEio1982laciC6txydrDLcON57YX07vi49N4NoWBUiu_JJbk9Bk94TGATueO9vzxD-pw0NNklvSUmKjr4fZflIaCYfCVVWwb24XIL_z5nkGWAkVfNWAqTS1-NFsTIVPXrX-Oy2mexGHYuorS/s1600/Monica_6.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEio1982laciC6txydrDLcON57YX07vi49N4NoWBUiu_JJbk9Bk94TGATueO9vzxD-pw0NNklvSUmKjr4fZflIaCYfCVVWwb24XIL_z5nkGWAkVfNWAqTS1-NFsTIVPXrX-Oy2mexGHYuorS/s640/Monica_6.jpg" width="512" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Moja pripomba: Vsake oči imajo svojega malarja.</b></span></i><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"> <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Seveda! A »barve« so določene znotraj
kulturnega okolja, pa če si to priznamo ali ne. Mi potem samo packamo s tem,
kar imamo in rišemo našo sliko lepe ženske. Popolnoma jasno je tudi, da je znotraj
tistega, kar se imenuje »razviti svet« (predvsem komunikacijska globalna vas),
ta okvir vedno bolj univerzalen. Japonke si operirajo oči, da ne bi bile več
poševne. Banalnost!? Kakor za koga. <b>Vse
je stvar ponudbe in povpraševanja. Če ni povpraševanja, pač izvisiš. <o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiPl-RytKvTDkAXqX8FUXnpo36MrgeLy0jtkyHXQMWuiOQCYnZjcs6ZMVNIKJi5sRMEj1dMuWdAN9dNdL6pReHiD9GXYJ9PmNMQdafoesZop-7nOuAxPtDcs3PE-fndscd9hdgM90L4fWzb/s1600/Monica_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiPl-RytKvTDkAXqX8FUXnpo36MrgeLy0jtkyHXQMWuiOQCYnZjcs6ZMVNIKJi5sRMEj1dMuWdAN9dNdL6pReHiD9GXYJ9PmNMQdafoesZop-7nOuAxPtDcs3PE-fndscd9hdgM90L4fWzb/s640/Monica_2.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></i>
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Moj vmesni krik: Izvisiš?! Halo?</b></span></i><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"> <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Ja, razen, če se prilagodiš povpraševanju. Kje
je to najbolj vidno? V vseh tistih predelih sveta, ki se jih še ni v celoti
dotaknila »civilizacija«. Ne moreš verjet, kaj je vse pojem »idealne lepote«.
Ritka, na katero lahko postavite šest pločevink piva?! Ne, hvala. A Grmičarji,
pleme v Južni Afriki, tretirajo to kot ideal lepote. Nesorazmerno dolg vrat,
raztegnjen zaradi neštetih zapestnic? Ne, hvala. A Padaungi v Burmi menijo, da
je le takšna ženska lepa (predvsem pa »njihova«). <b>Eno najlepših fotografij ženske, ki sem jo kdajkoli videl, je predstavljala
fotografija Ašantke (Gana) z obrito glavo, pobarvano z modrikasto črno barvo.
Popolni profil in postava. <o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Moja pripomba: Ja, Afrika res ponuja marsikje popolnost, izvirno
lepoto primarne Eve.</b><o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Ne samo Eve, draga moja. Tudi moški
»neciviliziranega« sveta poudarjajo lepoto telesa na tisoč različnih načinov
(barvanje, tetoviranje, ustnični vložki, prebodeni nosovi, ipd.) s samo dvema
glavnima namenoma: očarati žensko ali prestrašiti sovražnika. <b>Kakorkoli, oba pomenita preživetje. Prvi
nadaljevanje vrste in drugi ostati živ, da lahko vrsto nadaljuješ.</b>
Nakladam!! Ja, seveda. Debatiranje o ženski lepoti je tvegano. Subjektivno. Ženska
lepota v mojih očeh … <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjj9l6hT0s5oKLLUau8yg4cS5Whw5tXiB38eXd-GmpBqKlCN06nMSXkgtdJptz3kh6-mGCQo8LFwAcyM2YnLJqgkoXM3Izm2EgdFe7KyD0ADIoEZ2DA6xcbtuQ5HmjLg34ZBQBrnMaR5MXX/s1600/Monica_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjj9l6hT0s5oKLLUau8yg4cS5Whw5tXiB38eXd-GmpBqKlCN06nMSXkgtdJptz3kh6-mGCQo8LFwAcyM2YnLJqgkoXM3Izm2EgdFe7KyD0ADIoEZ2DA6xcbtuQ5HmjLg34ZBQBrnMaR5MXX/s640/Monica_4.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Moje vprašanje: No, povej že, kaj je zate resnična ženska lepota?</b><o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Moja idealna ženska odstopa od uradnega
ideala lepote. Predvsem ima več oblin. Joške za klobuk raje kot nič jošk
(večina mojih kolegov pristaja na manj, a ne na nič!). In seveda ritka. Ritka
mora biti. Okrogla. Tiste koščene enostavno ne »potegnejo«. Vsaj mene ne. Ni
»hruška«. Pretirano široki boki in nesorazmerno ozek pas niso moja izbira. Čeprav
v moški družbi vedno opazimo predvsem »trojčka«, no… joške, ritka, noge, je ta
trojček ponavadi v paketu, ki oddaja neko energijo, samozavest. Če je prelit še
z nasmehom, ki ne žari samo iz obraza, ampak iz oči, potem je samo še za
obliznit! Seveda opazimo tudi kaj drugega (kaj vse ženske ne navlečete nase?!),
a ne v smislu »I like it«, ampak nasmeha in pripomb, ki jih zaradi ljubezni do
žensk, ne bom navajal. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Moje vprašanje: Ljubezni do žensk…??? Saj vem, da imaš rad ženske!
Kaj si mislil?</b><o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgI8LSqaxiTC9DQgjlVE705xTHzCSVwbbsM7zLrFprG-otAEg2ftnXEMLxJ8wxY1Ohg2mXg-AIboGEc1OfZNN64nb6BepyQ3O9dudnCJK4PUt7READ2kEGLQNeo1esqI6cE3CU7x4jiTUir/s1600/Monica_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgI8LSqaxiTC9DQgjlVE705xTHzCSVwbbsM7zLrFprG-otAEg2ftnXEMLxJ8wxY1Ohg2mXg-AIboGEc1OfZNN64nb6BepyQ3O9dudnCJK4PUt7READ2kEGLQNeo1esqI6cE3CU7x4jiTUir/s640/Monica_3.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Si radovedna? Ja, so »ženske« in so
»ženske«. Ene imajo nekaj, da enostavno magnetizirajo. Druge želijo biti nekaj, kar niso. Končni
učinek … ne bi raje. Doma imam rad tisto, kar mi je všeč. To ni ženska, ki ima
več mišic, kot jih imam sam. Kaj lahko potem gnetem? Ni pomembno, če joške ne
stojijo več tako, kot bi morale, če je malo trebuščka, če noge niso več ravno »prva
liga« (ja, ozki lepi gležnji in čudovito oblikovana stopala so moj fetiš;
groza, ko ženska natakne na to lepoto čevelj, ki vse pokvari!). Vse to
»preseravanje« s popolnostjo mi gre na bruhanje. Ker tudi sam nisem popoln. <b>Za pretirano željo po popolnosti je v
glavnem obsedenost ali kompleks. <o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Moja pripomba: No, tu se pa strinjava…<o:p></o:p></b></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Srečaš žensko. Fasciniran. Res lepa ženska.
Nato pa… Obremenjena sama s sabo! Ves čas išče potrditev! Pa teža, pa videz, frizura,
make-up, kako je oblečena… pokvari svojo lepoto z obremenjenostjo sama s sabo.
Ni lepšega kot takšna preprosta obleka, ki se v vetru tako lepo ovije okrog
ženskih oblin. In bose noge … uh, kar žal
mi je, ker ženske ne morejo hodit okrog bose. Čeprav so visoke petke
včasih v nulo seksi. Seveda to ne pomeni, da mi je všeč, če ženska ne da nič
nase. Samo pristop do tega mora biti normalen. Vse ostalo odbija. <b>Moški ne maramo kompliciranja. Zakaj ženske
tega ne »skapirate«? <o:p></o:p></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Moja pripomba: No, saj ene … ja, se strinjam … spet… s tabo… </b><o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6JZKyH5UbGOahCGIDV2aNaKZ0CL-Vfz3Liz463JRf_PfpL7q82XFsRL2LEonATtm9mD_1J358ohJ18FceLqOTPhge-kB5uT_Plnkbn5tSTmCsshuTi8wOBRZiZDeMxp1YbvUnSFkVrhSC/s1600/Monica_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="473" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6JZKyH5UbGOahCGIDV2aNaKZ0CL-Vfz3Liz463JRf_PfpL7q82XFsRL2LEonATtm9mD_1J358ohJ18FceLqOTPhge-kB5uT_Plnkbn5tSTmCsshuTi8wOBRZiZDeMxp1YbvUnSFkVrhSC/s640/Monica_1.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Ah, dosti … <b>Lepota je za moškega pomembna! A je subjektivna.</b> Čeprav, Monica Bellucci…
res lepa ženska, res… Lepe ženske so, generalno gledano, na »boljšem«. Ene so
lepe, druge so pametne… <b>Bomo moški vedno
pogledali lepo žensko? Seveda bomo.</b> Je lepota ženske glavni kriterij, da
izberem žensko? Kakor kdo. Eni moški vedno. Sam nisem med njimi. Glavna je …
kemija. Ta mora štimat. Ženska je lahko lepa, a če ni tistega … Ne. No, je pa
res, z leti je lepota pač nekje drugje…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="color: red; font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><i><b>Najmanj, kar lahko dodam... so ukradene fotke Monice Bellucci... ja, resnično lepa ženska</b></i></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-60973688325772668252013-11-18T12:00:00.000+01:002013-12-22T09:12:11.017+01:00Pravo prijateljstvo<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Danes bi rada spregovorila nekaj besed o prijateljstvu. Pravih prijateljih. Ne množici znancev, ne številnih "prijateljih" na socialnih omrežjih... <b>O tistih redkih ljudeh, ki so v nekem trenutku stopili v naše življenje in ga preprosto... obogatili.</b> Prav gotovo ste v življenju imeli takšne prijatelje, kajne? </span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi6_Y8U2_OLVhdwc2X-u_22iF6xoRtGQRA1iGHIshBJ5PXF-HjB6Ik9afpf4onwQ7rLR_dOekJW1EzGTsPCHYcTYG_HG0Y3w3TMRSTzukuL-6ZrVS02YZlAvW-e4UTvK16hHsB7HMAiRO6z/s1600/cvet.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="516" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi6_Y8U2_OLVhdwc2X-u_22iF6xoRtGQRA1iGHIshBJ5PXF-HjB6Ik9afpf4onwQ7rLR_dOekJW1EzGTsPCHYcTYG_HG0Y3w3TMRSTzukuL-6ZrVS02YZlAvW-e4UTvK16hHsB7HMAiRO6z/s640/cvet.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><span style="text-align: justify;">A velikokrat jih jemljemo preveč z lahkoto. Posebej, če so nekako vedno tukaj, če so nas vedno pripravljeni poslušati, podpirati in razumeti v naših dejanjih. Če pustijo našemu "jaz" v ospredje, medtem ko svoj "jaz" ohranjajo v ozadju. Vedno se nekje vse vrti okrog "naših" problemov, "naših" razmišljanj, kakor da oni zase nimajo nobenega problema, nobenega "svojega" življenja. Preveč "samo po sebi umevni", da bi dvomili vanje, v to, da jih enkrat enostavno ne bo več. </span><b style="text-align: justify;">Ker so takšni prijatelji, ki zahtevajo tako malo, da so. In so prijatelji, katerim dajemo ogromno, da smo prijatelji.</b></span><br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh8sb6O8NvnFu0LHdkEGJs9GChLZ_8ZbiLYXaT3ZZbQOptdmKXQMEJrq2qOCZzrt9H1OqHT9Ylpp2bwevFn4YrMhJGIdgigeO51Mwj3KtqnJaicwC7htatLQWWc6R_UazUSkxEScyl2TO3Y/s1600/trenutki.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh8sb6O8NvnFu0LHdkEGJs9GChLZ_8ZbiLYXaT3ZZbQOptdmKXQMEJrq2qOCZzrt9H1OqHT9Ylpp2bwevFn4YrMhJGIdgigeO51Mwj3KtqnJaicwC7htatLQWWc6R_UazUSkxEScyl2TO3Y/s640/trenutki.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: x-small;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Seveda smo vedno na eni ali drugi strani odnosa. Odvisno od okoliščin in situacij, v katerih se znajdemo v življenju, in predvsem od ljudi, s katerimi smo prijatelji. Osebno menim, da je za vsak odnos, posebej prijateljstvo, značilno predvsem dvoje. Dokler oboji dobivamo tisto, kar potrebujemo ali pričakujemo od prijateljstva, prijateljstvo ostaja in z leti postaja zaradi medsebojnega zaupanja in bližine, ki jo takšno zaupanje utrdi v tem času, vedno močnejše. <b>Prijateljstvo mora temeljiti na medsebojnem zaupanju, iskrenosti in sprejemanju drug drugega. </b>Ker smo takšni, kot smo. Z vsemi napakami, a še vedno samo mi. V njem nikdar ne more biti prostora za laž, sprejemanje sodb, ogovarjanje in podobne zadeve. Če ne moremo iskreno povedati nekomu, ki je naš prijatelj, svojega mnenja, mu zaupati svojih dejanskih čustev, preživljati skupnih trenutkov sproščeno, biti takšni, kot smo, potem to ni prijateljski odnos. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: x-small;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi0cdVpSRoJn1asR9x5mbdYND3UEbgD4GgCBQ61yPU8nt0VcoHuqJWUGm-6c63rpdP_e6jHxBpoAp7N9mKkxHCPmGrf0Si5wAK8KxICwq-6J_iPHuwiRXBrd_kYRm7i2OmkQn3N60h4ek8N/s1600/Neznost.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="440" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi0cdVpSRoJn1asR9x5mbdYND3UEbgD4GgCBQ61yPU8nt0VcoHuqJWUGm-6c63rpdP_e6jHxBpoAp7N9mKkxHCPmGrf0Si5wAK8KxICwq-6J_iPHuwiRXBrd_kYRm7i2OmkQn3N60h4ek8N/s640/Neznost.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Vsak človek zase postavlja vrednote in kriterije tudi glede odnosa z drugimi ljudmi. Prijateljstvo je lahko na visoki, morda celo zelo visoki, ali relativno nizki ravni glede pomena, ki ga ima v našem življenju. Sama vem, da sem hvaležna za vse svoje prave prijatelje, ki sem jih imela v življenju. Nekaterih ni več, ker so se naše poti zaradi različnih razlogov razšle. A pustili so neizbrisen pečat v moji duši. Še vedno jih imam rada, še vedno so v mojem srcu. Kot vsi ljudje, ki sem jih imela rada v življenju. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: x-small;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjDk_X2aeLTfXckAocrh_VKS0L5bjaKpg4iYJ2xorb_Q3fRv-X7OrxUhOmBZP1qJb3hsHHrwFM-lX36FkBHqgtyTB8l5buSfA-YKGVlqc4v69s5A1TwJbVRXltMJ5P7nVKGaCklY0C7QRqN/s1600/Lepota.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="428" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjDk_X2aeLTfXckAocrh_VKS0L5bjaKpg4iYJ2xorb_Q3fRv-X7OrxUhOmBZP1qJb3hsHHrwFM-lX36FkBHqgtyTB8l5buSfA-YKGVlqc4v69s5A1TwJbVRXltMJ5P7nVKGaCklY0C7QRqN/s640/Lepota.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: x-small;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Tudi danes imam prijatelje. Ni jih dosti, ker pravih prijateljev ne moreš imeti veliko. Enostavno ne moreš. Čeprav jim tega morda ne povem, pa vem, da bi morala večkrat, jih imam rada in sem hvaležna za njihovo prijateljstvo. <b>Obogatili so moj svet, mene, moje življenje in velikokrat pomagali, da sem prešla samo sebe, da sem našla pot, kadar sem bila izgubljena, in zdržala, kadar sem mislila, da ne morem več. Hvala vam vsem. </b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: x-small;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgOrsxQ8T3ou-y0eK6qxnon2hsTiIcm1EJn6-YVAlciRulEz9dTttMPg9IpjGL3Y_3RXE0pKEhyZ9NXKzQZ3EgiOtd3OLzXvcD8GRKEuIOwhIQqQDOVVecz2rIk2tMyT7f3X3RushBJE4uj/s1600/Metulj.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="496" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgOrsxQ8T3ou-y0eK6qxnon2hsTiIcm1EJn6-YVAlciRulEz9dTttMPg9IpjGL3Y_3RXE0pKEhyZ9NXKzQZ3EgiOtd3OLzXvcD8GRKEuIOwhIQqQDOVVecz2rIk2tMyT7f3X3RushBJE4uj/s640/Metulj.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Kadar sozvočje vrednot, pogledov,
razmišljanj, občutij in interesov postane nepogrešljiva vsebina našega
življenja, je to prijateljstvo za vse življenje. <b>Prijateljstvo, ki sprejema,
čeprav ne razume, ne postavlja pogojev, čeprav ne zataji sebe, in bogati nas
same samo s tem, ker je. Enkratno, dragoceno, neprecenljivo.</b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Prijateljstvo je vrednota, ki obogati naše
življenje z lepimi trenutki. Varujte ga kot najlepšega, najbolj dragocenega in najbolj krhkega metulja.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">In vzemite si čas za prijatelje.</span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-90541664701387199882013-11-13T16:29:00.000+01:002013-12-22T09:12:37.389+01:00Lepota ženske <div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Lepota. Nič čudnega, da je lepota ženskega spola, saj se največkrat povezuje ravno z žensko oziroma žensko lepoto. Ne govorimo o moški lepoti (ali manj kot o ženski), čeprav mi je osebno moško telo bolj všeč kot žensko. Normalno, sem pač ženska! A kako je s to žensko lepoto danes?</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiU9IxkJxBTfm8KLJFt3dux5RH3PAND-WXYXX9hRDtUqI3rdLxTZFngw6SNO6nTg5vunjHDv820IBLuZ-HR-xxlkn4M7XF-h2kOo4NJXsTwyuKtzEsCPCKOIf7azvfh4MBaI1iPvbevOw8h/s1600/Lepota_zenske_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="293" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiU9IxkJxBTfm8KLJFt3dux5RH3PAND-WXYXX9hRDtUqI3rdLxTZFngw6SNO6nTg5vunjHDv820IBLuZ-HR-xxlkn4M7XF-h2kOo4NJXsTwyuKtzEsCPCKOIf7azvfh4MBaI1iPvbevOw8h/s400/Lepota_zenske_1.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Ženska mora biti izredno močna osebnost, da
ne podleže vsem zahtevam, ki jih sodobna družba postavlja v smislu "sprejemljivo" ali "nesprejemljivo" z vidika lepote ženske. Merila in kriteriji glede lepote so jasno postavljeni. Ženska jih mora upoštevati, če želi biti v očeh drugih lepa. <b>Ker vse ostalo pomeni zanemarjenost.</b> Prevelika teža, celulit,
strije, gube, dlake, sivi lasje, nepopolni nohti, nepopolno beli zobje in kaj
je še takšnih vzorcev, ki ne sodijo v pojem lepe ženske. Pritisk. Predvsem na
mlada dekleta. Za večino nenehni trud, da ostaneš lep. In mlad. Ker lepa ženska je predvsem mlada ženska. Morda bi lahko postavila kar enačaj. Kakor,
da ženska ne more biti lepa v svojih štiridesetih, petdesetih, šestdesetih,
sedemdesetih … </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiYKrP2XQHAluSiK8u7LGx6ybNZ3qd8PBaPHzxOJGg5p7a-98U1kch1daNb97q7wHnoBSS3bWoR5qqaHejeIOoSVPipGQ2W24GSOufg2LU4qIntNgEmfbyPiv0YS-sZYRRCs569aZW8rFSn/s1600/Lepota_zenske_4.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiYKrP2XQHAluSiK8u7LGx6ybNZ3qd8PBaPHzxOJGg5p7a-98U1kch1daNb97q7wHnoBSS3bWoR5qqaHejeIOoSVPipGQ2W24GSOufg2LU4qIntNgEmfbyPiv0YS-sZYRRCs569aZW8rFSn/s320/Lepota_zenske_4.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Drugačna lepota, a vseeno lepota. </b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Ohraniti lepoto ali ostati lep zahteva precej časa in predvsem precej denarja. Ne enega in ne drugega večina
žensk nima. Ko končno uspeš priti do
frizerja, vzameš v roke kakšno revijo in gledaš vse tiste fotografije žensk,
dejansko lahko dobiš kompleks. </span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 13px;">Če nisi res samozavestna in ne pretirano samokritična ženska. Večina ni takšnih. Postanejo zagrenjene.</span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> Kako uspeva drugim, če meni ne? <b>Večina žensk še vedno ne pomisli na zlaganost teh fotografij. Ker nobena ženska v resnici nima takšnega videza, kot ga ima ženska v sodobnih revijah za ženske. </b>A saj ne gre samo za pogled ženske nase! Če bi se same sprijaznile z določenimi zadevami, jim večkrat okolje
to ne omogoča. Partnerji. Še največkrat ženske same. Druga z drugo znamo
biti prave »hudičevke«. Seveda zavijemo vse v celofan, kar še bolj boli:
»Srečna ti, ker te ne motijo tvoje kile …«.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhj6PT7DRdDV5gJMIZrmo9vEXay-P7ziIhJdm5xZTPJBhUWuGVCrwIy9dAbjF-dxqmzm2DXXyYWj8WOhlgSam2ZYG9utbsOQMCbZrusWC1oIlTa5rnG66_qW6WL5wZcbDCjLD4P_jmrEHl1/s1600/Lepota_zenske_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhj6PT7DRdDV5gJMIZrmo9vEXay-P7ziIhJdm5xZTPJBhUWuGVCrwIy9dAbjF-dxqmzm2DXXyYWj8WOhlgSam2ZYG9utbsOQMCbZrusWC1oIlTa5rnG66_qW6WL5wZcbDCjLD4P_jmrEHl1/s400/Lepota_zenske_6.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Kakšne so besede res lepih
žensk? Pomembna je notranja lepota. Ne pazim na hrano; srečna sem, ker lahko
jem, karkoli hočem. Kakšne plastične operacije?! Sveži zrak, gibanje, dva litra
vode, nič drugega. <b>Bodite to, kar ste. Lepo. Zakaj potem ve niste to, kar ste?!</b>
Najbolj banalno: kakšna depilacija?! Pustite dlake, da rastejo povsod tam,
kjer pač rastejo! Nehigienično?! Nesprejemljivo?! Potem pa nehajte s frazami, ki
vas postavljajo na mesto »srečnih izjem«. Ker je za vašim videzom ogromno
truda, časa in predvsem denarja. Ja, verjetno ste bile že »rojene lepe«. Notranja
lepota. Dve besedi, ki mi v povezavi z lepoto ženske dejansko dvigneta pritisk.
<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Moški so moški in bodo ostali moški. Lepe
ženske so za njih kot dober avto. Nekaj, čemur se težko odrečeš. Ali se ne
moreš. Seveda stereotip, a za povprečnega moškega to drži. <b>Ker je povprečen moški predvsem vizualen tip človeka. Čisto naravna zadeva.</b> Njegova prva komunikacija s svetom okrog njega se vzpostavi skozi oči. Ženske sploh opazili
ne bodo, če jih ne bo pritegnila v prvi vrsti njihova lepota. Potem šele sledi tista
»notranja lepota«, a predvsem takrat, ko razmišljajo o resni zvezi. Za seks
notranja lepota ni potrebna. Ženska kot dodatek uspešnega moškega mora biti
lepa. Vse ostalo za moškega ni uspeh. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhfi3gusbeLkOYxMtuMPt8AYxiJnKbOcS-do3wqGVRYPhu6enmpigxB9ioOXVdKRcN0nFpV_7cUvAj7txJ13yqf7zZL9pQMmu9HAqxEzrMj5vsZhSin7z8JUfFnuQMulA7nUAYcK_Dl__kf/s1600/Lepota_zenske_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="268" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhfi3gusbeLkOYxMtuMPt8AYxiJnKbOcS-do3wqGVRYPhu6enmpigxB9ioOXVdKRcN0nFpV_7cUvAj7txJ13yqf7zZL9pQMmu9HAqxEzrMj5vsZhSin7z8JUfFnuQMulA7nUAYcK_Dl__kf/s400/Lepota_zenske_2.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Včasih mislim, da so tudi moški postali
žrtve tistih fotografij žensk, ki jih gledam pri frizerju. Trideset let nazaj je
bilo normalno, da ženska ne more imeti enak videz pri štiridesetih kot pri dvajsetih. Danes so nekateri možje tako
kritični do svojih žena, da dejansko lahko to povzroča frustracije pri ženskah. Predvsem pa
vprašanje, kdo sploh sem. Če imaš nekoga rad, potem ti ni vseeno, kakšen si v
njegovih očeh. <b>Ženskam to ne pomeni samo dvom v ljubezen njihovih partnerjev, ampak
predvsem dvom vase.</b> Negotovost, še večjo ujetost v nekaj, kar dejansko pomeni
omejevanje v tem, da sem, kar sem. </span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Določene ženske sploh ne jedo več. Poje pol
jogurta in se je tako najedla, da ne more več. Oprostite, pol jogurta ni nič!
Ali se potijo v fitnesih, hodijo na kavitacije, pa botoks in kaj je še takšnih
zadev. Izgubljajo sebe, a se tega sploh ne zavedajo.</span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgW701JvUKc8JjYlmnMEu8OiFOrjJ1rGYsSF9IM7jOvzPeGCMm5iiPwYl-B6wqtMxQGGfKKmgD9QT7rC513MjIFsOonLfcWK5vave4-z58aYEk4T6riFizGShOI4KZlWwkJ5cylYo8R_npB/s1600/Lepota_zenske_5.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgW701JvUKc8JjYlmnMEu8OiFOrjJ1rGYsSF9IM7jOvzPeGCMm5iiPwYl-B6wqtMxQGGfKKmgD9QT7rC513MjIFsOonLfcWK5vave4-z58aYEk4T6riFizGShOI4KZlWwkJ5cylYo8R_npB/s320/Lepota_zenske_5.jpg" width="250" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Še nekaj lahko opazim. Nekatere ženske,
katerih edini argument (ali največji) je bil njihova lepota, se večkrat v
zakonu čisto spremenijo. Kakor, da je šlo dejansko za »lepoto z namenom«. Ja,
fraza, ki jo uporabljajo lepotna tekmovanja. Namen je seveda očiten. Dobiti
moškega (bolje ustreznega moškega). Kakor, da sta jih trud in odrekanje pri doseganju
namena čisto izčrpala, se potem
»prepustijo«. Tudi tega ne razumem. <b>A ni najbolj pomembno, da sem všeč sama
sebi, da sem zadovoljna sama s sabo in se dobro počutim v svoji koži?</b> </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uživam,
kadar čutim poglede moških na sebi. Uživam, ko si oblečem kakšne kavbojke in
majčko in vem, da sem še vedno seksi. Biti seksi je zame predvsem, kako čutim
sebe kot žensko. Uživam, ko sem v naravi in se sprehajam. Uživam, ko grem na
kolo, v hribe in uživam, ko si privoščim kakšen dober borovničev zavitek na
koncu poti. Čeprav me kakšno jutro gube »presenetijo« (niso vedno enako
globoke), sem pač tu, kjer sem. V določenih letih. Gube so moje izkušnje. In so
moje. Dokler bom zdrava in sprejemala sebe, bom lepa. In bom všeč moškim.
Predvsem pa sebi. Kaj si mislijo ostale ženske, me ne briga. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Ja, lepota ženske,
ki bi normalno morala biti predvsem stvar moških (v primeru konkretne ženske
stvar konkretnega moškega) postaja predvsem stvar žensk. Narobe svet! Res, narobe svet … </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhMckGSfo_8aVwNyjjwgIDGzeVtyC-zM1STUAl7Ytpo6DPbP_JoOUo2P6ROafxfL76QelZmBlAbR2fXJ2vc5MSnGjqMcMFf3cW9TwFJR20pKEOEWIwgP2fDjOnfZeJgOAnDj4eNEvH5AjHh/s1600/Lepota_zenske_3.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhMckGSfo_8aVwNyjjwgIDGzeVtyC-zM1STUAl7Ytpo6DPbP_JoOUo2P6ROafxfL76QelZmBlAbR2fXJ2vc5MSnGjqMcMFf3cW9TwFJR20pKEOEWIwgP2fDjOnfZeJgOAnDj4eNEvH5AjHh/s320/Lepota_zenske_3.jpg" width="253" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Kaj naj rečem za zaključek? Vsaka ženska je lepa? Ne, tudi to je danes zlorabljena fraza. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Lepota ženske je subjektivna. Minljiva.
Njena očarljivost ostaja. Vse življenje. </b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Očarljiva ženska ne razmišlja o svojem videzu. Preprosto ve, da je v vsakem trenutku brezhibna. Zato je brezhibna za
ljudi okrog sebe. V tem je skrivnost njene očarljivosti.</span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
</div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Lepota
ni nekaj, kar slečemo, sezujemo, odstranimo.</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Lepota je tisto, kar ostane, ko ni
ničesar več, samo mi. Neponovljivi v svoji enkratni lepoti.</b></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: x-small;"><b><br /></b></span><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b></b><o:p></o:p></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-57048712598336045622013-11-10T15:00:00.000+01:002013-11-10T15:02:24.384+01:00Očkova punčka<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Saj poznamo, kajne?
Kolikokrat rečemo za dekletce kakšnega očeta, da je očkova punčka, ne da bi mislili karkoli slabega s tem. Kadar jih
človek tako opazuje, kako se nežno stisnejo k očetu, položijo glavo na ramena,
mimogrede pobožajo z dlanjo ali poljubijo na lice, da se očetje kar »stopijo«
od vse te nežnosti in pozornosti, ki so jo deležni od svojih majhnih hčera, se
kar smejimo sami pri sebi. <b>»Tale ga bo še ovijala okrog prsta…«</b>. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj6-DlV9yDUAintT-UeAY4c6SfdUHd45jd1VVWxd3FzYDriOSSM5gj-_8CcVkPo6Zocunylt9_7WBrPV-oDFmMwSlxzkNCoSHfvbkRz5bCJ2T4kz40j1NuRDvsDpnPAZHuoNzpBXdLkuHWF/s1600/Lenna_1011_5.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj6-DlV9yDUAintT-UeAY4c6SfdUHd45jd1VVWxd3FzYDriOSSM5gj-_8CcVkPo6Zocunylt9_7WBrPV-oDFmMwSlxzkNCoSHfvbkRz5bCJ2T4kz40j1NuRDvsDpnPAZHuoNzpBXdLkuHWF/s320/Lenna_1011_5.jpg" width="212" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Pa saj ne gre
za to, ne gre za odnos, ki bi kasneje temeljil na izkoriščanju sočloveka zaradi čustev, ki jih ima do drugega
človeka, s katerim je tako zelo povezan, kot sta lahko povezana oče in hči. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Dejansko ni nič slabega v tem. <b>Vsi očetje bi morali imeti s hčerami takšen odnos.</b> Vse hčerke bi morale biti
njihove punčke, njihove male princeske. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Zakaj menim, da je to tako pomembno?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b>Oče je prvi moški v
življenju vsake ženske.</b> <b>Njegov odnos do hčere v največji meri oblikuje sliko
ženske o moških, o njihovem odnosu do ženske, ki jo bo nosila v sebi vse svoje
življenje, in do… sebe.</b> </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Kadar je ta odnos ljubeč, kadar oče občuduje svojo
hčerko in jo podpira v njenih prizadevanjih postati nekdo, postati človek in ženska,
kadar njun odnos temelji na spoštovanju in medsebojnem upoštevanju drugačnosti
drug drugega, takrat je takšen odnos eden izmed najmočnejših stebrov moči in
opore, ki jo ima v svojem življenju takšna ženska. Ne samo ona, tudi oče. A naj
se danes bolj osredotočim na žensko.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAXcoByim9HEWKPFq1x7Mtvvmg7BRiGu3wkHXOGodiy-Z3eMNfrtN37E02a3gtpuvXR8XBkCnsmniY9EnUBHsaophaBjfdtDiCICpFOlKeBc6YnEI66RXnS6E938d64vq_cDTfXum1yt4q/s1600/Lenna_1011_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="350" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAXcoByim9HEWKPFq1x7Mtvvmg7BRiGu3wkHXOGodiy-Z3eMNfrtN37E02a3gtpuvXR8XBkCnsmniY9EnUBHsaophaBjfdtDiCICpFOlKeBc6YnEI66RXnS6E938d64vq_cDTfXum1yt4q/s400/Lenna_1011_2.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;">Ženska, ki je imela s svojim
očetom takšen odnos, ima notranjo samozavest.</b><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;"> Samozavest, za katero ni potrebna (pre)draga obleka svetovno priznane blagovne znamke, 300 parov čevljev v omari, pregrešno drag avto ali katera od oblik zunanjega "prestiža". Ne, ne gre za razvajene očkove
punčke, ki še pri tridesetih pričakujejo nenehno očetovo pomoč in ne znajo
postaviti temeljev lastnega življenja same.</span><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;"> </span><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;">Če so takšne, potem ni šlo za zdrav, normalen odnos med očetom in hčerko, ampak
odnos »podkupovanja«. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiraZCciN6T-nDAy4osCJPrzDMPR5bywKk2n8aCPtgzEbXm1wATAxSe9wgVAUeUEbg_tG-TlgersvIakfwRMJJHuEycKEJTo00GX3vfbv7FGj4tI84q_t1qlRajmpRkY9Qa9_SuBXRy2ReD/s1600/Lenna_1011_7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiraZCciN6T-nDAy4osCJPrzDMPR5bywKk2n8aCPtgzEbXm1wATAxSe9wgVAUeUEbg_tG-TlgersvIakfwRMJJHuEycKEJTo00GX3vfbv7FGj4tI84q_t1qlRajmpRkY9Qa9_SuBXRy2ReD/s400/Lenna_1011_7.jpg" width="383" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;">Govorim o mladih ženskah, inteligentnih, toplih osebah,
polnih notranje samozavesti, </span><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;"> </span><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;">ki točno
vedo, kaj želijo v življenju in kaj jim je najpomembnejše. Takšna ženska nikdar
ne bo stopila v odnos moški-ženska, kjer bi moški z nenehnim čustvenim nasiljem
zaradi lastne nizke samopodobe in osebnih problemov</span><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;"> </span><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;">izkoriščal ljubezen ženske ali ji odvzemal
njeno lastno vrednost, da bi lahko povzdignil sebe nad njo. Takšna ženska ne bo
nikdar dovolila, da bi ravnal z njo drugače, kot si zasluži, ker nima občutka
manjvrednosti, ker ni dovolj lepa, inteligentna ali kaj je še takšnih
kriterijev v medsebojnih človeških odnosih ali splošnih družbenih
pričakovanjih, ki se nalagajo ženskam. </span><b style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;">Takšna ženska ne bo nikdar potrebovala moškega, da bi bila "nekdo". Zanjo je odnos z moškim vprašanje srca, medsebojne ljubezni, ne odvisnosti.</b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiPbXG3vZj_KOfI6yr_Y8JMENkwNbSCMZcXXgp9s51bWysf3QYnXT1QRCxXMFCq9Hu19lxkSx0KPLdLc-4Y9gcSDERycv8366qVVSb1_pYJlH87lS0_BdX2TdOY-gbZlNfBWcNeYyb7fmZe/s1600/Lenna_1011_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="350" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiPbXG3vZj_KOfI6yr_Y8JMENkwNbSCMZcXXgp9s51bWysf3QYnXT1QRCxXMFCq9Hu19lxkSx0KPLdLc-4Y9gcSDERycv8366qVVSb1_pYJlH87lS0_BdX2TdOY-gbZlNfBWcNeYyb7fmZe/s400/Lenna_1011_6.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;">Če nasprotno pozna samo
odnos, v katerem jo je oče poniževal, v katerem nikoli ni bila dovolj takšna
kot je (dovolj lepa, pametna, družabna, zanimiva, ipd.), torej nikoli zares
»sprejeta«, bo v vsakem moškem, s katerim bo stopala v odnos, videla samo
</span><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;"> </span><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;">»blagoslov«. Izhajala bo iz svoje slike sebe, ki jo je pomagal naslikati v toliko letih njen oče.</span><b style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;"> Iz te slike, njene samopodobe, izhaja, da je
takšen odnos največ, kolikor je vredna kot ženska in kot človek.</b><span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;"> </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAhh1iJiCH6KrmGL5aPhRKLN12rNpjQUFpCB5SlxBlQN0AYj2MT1JQJCIPY3l8oy27HoijstfDlLntVuabzstMndLKR_zeiKTQRekxF9UrV45o87y_AQ87m08S1XwtkMiUouSdG2L4QmQ5/s1600/Lenna_1011_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAhh1iJiCH6KrmGL5aPhRKLN12rNpjQUFpCB5SlxBlQN0AYj2MT1JQJCIPY3l8oy27HoijstfDlLntVuabzstMndLKR_zeiKTQRekxF9UrV45o87y_AQ87m08S1XwtkMiUouSdG2L4QmQ5/s400/Lenna_1011_3.jpg" width="335" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Občutek v življenju ženske, da ni vredna
več, da je vredna samo nekoga, ki jo nenehno ponižuje, izredno vpliva na samo
življenje ženske in njene družine, če jo oblikuje. Bo srečna? Ne, prav gotovo ne. A v sebi je
prepričana, da nima pravice biti zares srečna, da je to, kar je, njena največja
sreča. Morda se bo omejila na tisto, kar ji »pripada«. Gospodinjstvo, delo z
otroci, rojevanje in vse tiste »obveznosti« žene in matere. <b>Bo imela zares
sebe? Bo njeno življenje izven tega imelo zanjo smisel? </b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Ker nima notranje samozavesti,
ker ima nizko samopodobo, se bo zelo težko rešila takšnega odnosa. Nasprotno,
dovolila bo, da se takšen odnos prenese tudi na njeno hčerko, če jo bo kdaj imela. Obstajajo seveda ženske, ki
prerastejo te »dane omejitve« (»dane« s strani moških, ki so bili del njihovega
življenja), ki morda celo uspejo, zaživijo svoje življenje… A tudi te v odnosu
z moškimi, razen nekaj srečnih izjem, ki so naletele na »prave moške«,
največkrat izgubijo. <b>Nekako so ostale majhne punčke, ki jih nihče ni pohvalil, ki
jim nihče ni rekel »lepa si«. Kako zelo to ženske potrebujemo, vemo… samo
ženske, kajne?</b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj-l36fLlQxjsV-jNELWR2ezvqlwreKVBlDXgCo3GciCNCcDjemzbRW6RHoLyETlbhWOoxQyyVFg9Jpd_-bcbg5l8-y4rJI8kaV7BqNqmGEgCygfKcD-SLEB-b0N5BHA8gJyt6hRo9lEfK4/s1600/Lenna_1011_1.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj-l36fLlQxjsV-jNELWR2ezvqlwreKVBlDXgCo3GciCNCcDjemzbRW6RHoLyETlbhWOoxQyyVFg9Jpd_-bcbg5l8-y4rJI8kaV7BqNqmGEgCygfKcD-SLEB-b0N5BHA8gJyt6hRo9lEfK4/s320/Lenna_1011_1.jpg" width="275" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b style="font-family: Arial, sans-serif; font-size: 10pt; line-height: 115%;">Menim, da je vloga očeta v
življenju vsake hčerke ena izmed najbolj odločujočih in vplivnih v njenem
življenju. Škoda, da se toliko očetov tega ne zaveda. </b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><b>So danes mladi očetje
drugačni? Velikokrat ja, a vse prevečkrat ne.</b><o:p></o:p></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-43417982076303923072013-11-09T09:00:00.000+01:002013-12-22T09:13:23.462+01:00Izgubiti nam ne daje pravico odpovedati se življenju<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Ravna
črta. Življenje, v katerem ni ljubezni. Kakor enolično sivo platno, dolgočasno,
komaj še opazno, samo sebi odveč. Če je ljubezen v življenju, potem je strast
do življenja samega. Potem zares smo. Potem zares živimo.<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Seveda ljubezen ne pomeni samo ljubezen do
sočloveka, ampak predvsem ljubezen do sebe, do vsega, kar je okrog nas, do
tistega, kar delamo, kar nas polni z energijo. A tokrat ne bom govorila o
ljubezni kot takšni, ampak o ljubezni do partnerja, otrok, staršev, ljudi, ki
predstavljajo našo družino. Nekaj je skupnega tej ljubezni. Ne glede na to,
kakšen odnos opredeljuje ljubezen, ljubezen do otroka, do mame in očeta, do
partnerja, zaradi nje želimo postati več, kot smo bili kdajkoli v življenju,
postati enostavno »boljši«. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi3SwxCFhEXmQzTvL3fdF2buTcIQgbYS73iqVWIfQJhHayk6sL8V1b5XabT6bOkRWW-ns9gPrVzMewjnCRPted6i_OOadKYNMK6ZSfmFyxKPKu_2AvngeoCKhWDVf1Nz3KlttNU37oKeraS/s1600/Lenna_D_0911_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi3SwxCFhEXmQzTvL3fdF2buTcIQgbYS73iqVWIfQJhHayk6sL8V1b5XabT6bOkRWW-ns9gPrVzMewjnCRPted6i_OOadKYNMK6ZSfmFyxKPKu_2AvngeoCKhWDVf1Nz3KlttNU37oKeraS/s640/Lenna_D_0911_1.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><b>Kadar izgubimo človeka, nekoga, ki je del
naše družine, nekoga, ki smo ga imeli radi</b></span><b style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> je bolečina neskončna.</b><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Posebej, če
smo izgubili nekoga, ki ga ne bi »smeli« izgubiti. </span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">V življenju ne pričakujemo,
da bomo izgubili otroka, in pričakujemo, da bomo izgubili nekoč starše. Če gre
vse svojo normalno »pot«. Zato je izguba otroka verjetno najhujša med vsemi.
Ker se ne bi smelo zgoditi. A se dogaja. Morda je podobno, kadar izgubimo
partnerja, a tega ne pričakujemo. Ker bi moralo biti pred nami še naslednjih
deset, dvajset, trideset, štirideset let skupnega življenja. Opazovati otroke,
kako rastejo in nekoč odrastejo, iskati prve sive lase in gube v ogledalu,
tolažiti ob prvih »nerodnostih« poznih let, pričakati vnuke skupaj, opazovati
našo družino in se skrivaj smejati drug drugemu ob spominih na naše začetke.
Morda je enako, kadar kot otroci izgubimo starša, a bi moral biti tukaj, ker ga
enostavno potrebujemo.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj2td0j0iuNOxJsfvtPmzf08lLsWVyzwf2pq7TQkIUQPZ7UFqT9uJDpbMiuB_UKtYu3lCvF5Ntt7LhfU_lcwsOz0IuKPd5wdnt1Tb8tBLZLCAOQNec2uRh3dgzBfHuxpp44ESnUboiu2Zv-/s1600/Lenna_D_0911_2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj2td0j0iuNOxJsfvtPmzf08lLsWVyzwf2pq7TQkIUQPZ7UFqT9uJDpbMiuB_UKtYu3lCvF5Ntt7LhfU_lcwsOz0IuKPd5wdnt1Tb8tBLZLCAOQNec2uRh3dgzBfHuxpp44ESnUboiu2Zv-/s640/Lenna_D_0911_2.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><b>A v bistvu ne moremo »meriti« izgube. </b></span><b style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Vsaka
med njimi je preveč osebna, preveč »naša«, da bi jih lahko zvrstili glede na
to, kdaj smo bili »najbolj« žalostni.</b><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Tudi odnos, ki smo ga imeli s človekom,
ki smo ga izgubili, je bil drugačen od ostalih. V veliki meri ga je določalo
razmerje, v katerem smo bili, in vse ostale posebnosti, ki dajo vsakemu odnosu
svoj pečat. Če je ta človek pokrival velik del nas, tega, kar smo v svojem
človeškem bistvu, bomo izgubo nedvomno težje preboleli. Če je bil velik del
našega življenja povezan z njim, če so nekako vsi spomini tudi slika tega
človeka v našem življenju, bodo z izgubo dobili svojo posebno vrednost in
hkrati ranljivost.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Kolikokrat se, ob raznih priložnostih,
spominjamo določenih dogodkov, se ob njih nasmejimo, včasih zamislimo. Nekako
jih z drugimi ljudmi vedno znova obujamo v življenje, ker so za nas pomembni,
ker je to v bistvu naše življenje. Spomini, ki so vezani izključno na človeka,
ki ga izgubimo, izgubijo tudi sogovornika v naši sedanjosti za preteklost.
Sedaj so samo še naši, odkriti v svoji ranljivosti pozabljanja. Zaklenemo jih v
srce in vsakokrat, ko stopimo vanj, včasih nezavedno, ko dogodki prebudijo
misli, odstrejo nitke z nečim, kar smo bili ali doživljali, se dotaknemo tudi
človeka, ki je njihov del. A sedaj ni nikogar, s komer bi jih znova doživeli
skupaj. Na čisto poseben način so dobili posebno vrednost za nas, a hkrati
izgubili čudovito lastnost podoživljanja naše preteklosti. Izguba človeka ne
pomeni samo »izgubo« vsega, kar smo še želeli, kar smo načrtovali skupaj. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhPRefj7MbNPsn-IS0rCK6wAYfm0yc1d-c_XvfBCf6syDXDJATYRupSBYOImgNrBE6fVVDrgYCFcyjcoVb75-w5CmHdxXRzCEViZgfk4TxlAmLDSfADVnT345ghcV7S1yVH-bj78AkfHyUN/s1600/Lenna_D_0911_3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="404" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhPRefj7MbNPsn-IS0rCK6wAYfm0yc1d-c_XvfBCf6syDXDJATYRupSBYOImgNrBE6fVVDrgYCFcyjcoVb75-w5CmHdxXRzCEViZgfk4TxlAmLDSfADVnT345ghcV7S1yVH-bj78AkfHyUN/s640/Lenna_D_0911_3.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Na
čisto poseben način pomeni tudi izgubo naše preteklosti, posebej, če smo del
svoje osebnosti lahko izživeli samo v povezavi s to osebo.</b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">KADAR IZGUBIMO
ČLOVEKA, S KATERIM SMO DELILI ŽIVLJENJE<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Vsaka izguba ima svoj obraz.</b><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> </span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Naj se
dotaknem obraza izgube človeka, s katerim smo se nekoč odločili, da bomo skupaj
delili življenje. Gre za izgubo partnerja. Če je bila ljubezen vse naše
življenje in smo skupaj dočakali starost, potem vemo, da se bo nekega dne
zgodilo to, kar ne želimo zares vedeti. Starost prinese svoje, lahko bolezen
ali enostavno dejstvo, da se naša življenjska pot zaključuje. </span><b style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Izguba partnerja
v poznih letih življenja, v visoki starosti, je največkrat »usodna« za oba.</b><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> Izgubimo
se nekako v svetu in veliko jih je, ki izgube dejansko ne prebolijo. Ne najdejo
več pravega pomena »biti«, »biti tukaj«. Čeprav živijo dalje, nekako ne
»živijo« zares. Velikokrat se zaprejo vase, izključijo iz ostalega sveta, tudi
družine, in se predajo osamljenosti ter spominom. S takšnim odnosom do
življenja kmalu izgubijo pravo vsebino vsega, tisto preprosto veselje, da so
tu, da je življenje lepo. Zato tolikokrat izguba enega med partnerji vodi v
smrt drugega.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Drugače je, če izgubimo partnerja sredi
življenjske poti, takrat, ko je še toliko vsega pred nami, ko so tu še otroci,
načrti, vse, kar želimo ali smo želeli zase in za družino. V nas nastane
praznina, podobna neskončnemu vrtincu prepletanj mešanih občutkov, iz katerega
se lovimo, stegujemo roke, da bi nekako izplavali, a nas vsak trud potegne še
globje. Lahko igramo navidezno zaposlenost misli, duše, vsega, kar smo, z
nekimi obrobnimi stvarmi in problemi, ki nimajo nobene prave vsebine, a je vse
samo beg. Lahko se smejimo s svojimi otroci, a naše oči odražajo žalost. Kako
zelo zbegan mora biti otrok, majhen otrok, ker preprosto ne more razumeti, ne
more povezati tega čudnega izražanja nasprotnega. Smeh na ustih in žalost v
očeh. Če nimamo otrok, smo morda lahko srečnejši.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: x-small;"><br /></span><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj7vwaTDmAjbM_KWH3DbrHQPf6rr00TxECHMCai9-g9DSzlGGrlgvCNYQK8ThzZbqnobeWVFhWsfyVWjAd3zIRcTCBEynAJ6y_77-0xIlweQTe_bgE-soJxiLWDfxxQZ7XFWzX8KH8-XGnz/s1600/Lenna_D_0911_6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="560" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj7vwaTDmAjbM_KWH3DbrHQPf6rr00TxECHMCai9-g9DSzlGGrlgvCNYQK8ThzZbqnobeWVFhWsfyVWjAd3zIRcTCBEynAJ6y_77-0xIlweQTe_bgE-soJxiLWDfxxQZ7XFWzX8KH8-XGnz/s640/Lenna_D_0911_6.jpg" width="640" /></a></div>
<b></b><br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></b></div>
<b>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"></b></div>
<div class="MsoNormal" style="display: inline !important; text-align: justify;">
<b style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Si lahko srečen takrat, ko
izgubiš, ker izgubiš sam?</b><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> </span></div>
</b><br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Ker niso zraven tebe še otroci, ki ne razumejo, a jih
boli tako, kot tebe. Tudi oni so izgubili. A ne samo enega od staršev, ampak na
čisto poseben način tudi drugega. Vse to, kar je bil, v odnosu z drugim
staršem.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Izguba je vedno osebna, občutki ob izgubi
še bolj osebni.</b> Nihče ne more vedeti, kako je posamezniku, kadar izgubi
ljubljeno osebo. Vsak občuti izgubo drugače in vsak se drugače sooča z vsem,
kar prinaša. Vse je drugače. Kar je bil včeraj del vsakdanjika, nekaj, kar je
bilo najbolj samoumevno, danes ne obstaja več. Sprememba, a ne sprememba, ki bi
jo želeli ali pričakovali. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAxqx318II5KROoDXpVp-USPzqkD7XnLz0HIg00iKYQb9KnQnsA0a1JLGrFs_2Cfbgvo-Jv0BMxu90Qp-hnI_NLDDcT23v8FBq6Wnw7q7NIVtYNyE0390pTi9CFS02NA_PkDdRhyphenhyphen1b7oa7/s1600/Lenna_D_0911_9.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAxqx318II5KROoDXpVp-USPzqkD7XnLz0HIg00iKYQb9KnQnsA0a1JLGrFs_2Cfbgvo-Jv0BMxu90Qp-hnI_NLDDcT23v8FBq6Wnw7q7NIVtYNyE0390pTi9CFS02NA_PkDdRhyphenhyphen1b7oa7/s640/Lenna_D_0911_9.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Morda je najhuje, da se spremeni tudi odnos ostalih
ljudi do nas.</b> Ne toliko v tistih prvih trenutkih, ko marsikdo ne ve, kako bi
izrazil svoje sožalje, kako bi pristopil k človeku in povedal, da razume in da
lahko računa nanj. Takrat tako ali tako ne registriramo sveta okrog sebe.
Pravzaprav ne vemo točno, kaj sploh čutimo. Skozi misli nenehno prehaja beseda
»konec«, a je ne dojamemo, ker je ne moremo dojeti. Ne vemo pravzaprav, kaj je
konec. Vse, kar se dogaja okrog nas, ne občutimo kot resnico, ampak samo neko
čudno odvijanje posnetkov, kakor, da bi stopili iz filma in opazovali sami
sebe. A se v resnici sploh ne spoznamo. Začutimo, da moramo zaščititi svoje
otroke, začutimo, da bi jih najraje skrili v svoje srce in zaprli vrata pred
ostalim svetom. Ker potem morda ne bo res. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">»Res« pride kasneje. Nekega dne te preseka,
enostavno se zaveš, da si ne moreš želeti bolj in hkrati tvoj »največ« ni
dovolj, da bi stopil iz tega filma, ki ga nočeš. Prvič se zares zaveš izgube.
Spodnese ti tla pod nogami. Takrat si zares želiš, da bi izginil, da te ne bi
bilo. A potem, potem se pobereš, pometeš na smetišnico tisto, kar je razbitina
tvojega srca in … greš pripravljat večerjo za otroke. Ugasneš misli, ugasneš
srce, zakoplješ dušo … ni te več. Za mizo, pri večerji, razpravljaš z otroci,
poslušaš jih, smejiš se z njimi, a nekako to nisi več ti. Ne, nič ni za vse
večne čase. Nekoč, nekega dne se vrneš. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgTZNqJBo1bZo2Cvj32pW1he_AlwbDLVursMbS3ipO76oTfRTE5ZMN4Ih0Hn-5MFsBNL_0X7H-GILJkqjJdtgKD2kTVXgyxJaiMRFpQ_bsgVmFg8FWXxfqRKjrQ7EpjMaXqULJ6ghjtaMMy/s1600/Lenna_D_0911_5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgTZNqJBo1bZo2Cvj32pW1he_AlwbDLVursMbS3ipO76oTfRTE5ZMN4Ih0Hn-5MFsBNL_0X7H-GILJkqjJdtgKD2kTVXgyxJaiMRFpQ_bsgVmFg8FWXxfqRKjrQ7EpjMaXqULJ6ghjtaMMy/s640/Lenna_D_0911_5.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><b>Ker je samo nekaj res. </b></span><b style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Čas zmanjša
bolečino.</b><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Nekega dne se zbudiš in je tvoje življenje, ki si ga živel prej, samo
še neki spomin, življenje nekoga drugega, kakor, da ni zares tvoje. In greš
dalje. Seveda je vmes še marsikaj. Jeza, bes, vprašanja, samota, osamljenost,
žalost, … Počasi si nehaš postavljati vprašanje »zakaj«. Ker odgovora preprosto
ni. In ga ne bo. Tudi starih družinskih prijateljev, s katerimi ste preživeli
kar nekaj piknikov, praznovanj otroških rojstnih dni, silvestrovanj, ne
pričakuješ več. Ker veš, da jih ne bo več. Izlušči se tisto, kar je dobro
jedro. Vse ostalo izgine. Morda naletiš na njih, čisto slučajno. Seveda jim je
nerodno. Ja, pridi, moraš priti. Kje hodiš?! Še vedno imaš isti naslov in še
vedno imaš isto številko telefona. Ne vedo točno, kaj bi s tabo. Samski z
otroci. Nerodno. Vključevanje v pogovore, zgodbice o partnerjih?! Nemogoče.
Izvisiš.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Koliko je takšnih zgodb? Veliko. Vsaka zase
žalostna, a hkrati vsaka zase samo življenje.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<b><span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">KADAR ŽALOST
POSTANE NAČIN ŽIVLJENJA<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Kakorkoli je izguba partnerja za nas težka,
nimamo pravice, da se odrečemo življenju.</b> Seveda je razlika, če smo na koncu
življenjske poti. A tudi takrat ne bi smeli enostavno »prenehati živeti«. Še bolj pomembno je, da
»živimo« dalje takrat, ko so tukaj še otroci, v letih, ko je še vse življenje
pred nami. Seveda si moramo dati čas za žalost, čas, v katerem prebolimo
izgubo. <b>Če imamo otroke, moramo vključiti v to prebolevanje tudi otroke.</b> Zanje
je največkrat vse še težje, ker enostavno ne razumejo. Posebej, če so še
majhni. Svoje občutke, svojo žalost, moramo deliti z njimi, pri čemer seveda
upoštevamo njihovo starost. Najslabše je, če živimo dalje, kakor da se nič ni
zgodilo. Največkrat gre za ravnotežje med tem, da dajemo otrokom občutek
varnosti, a hkrati pokažemo lastno občutenje žalosti zaradi izgube oziroma smo
preprosto »človek«. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEglqNEvXL8P40r-Ey-0tEnwapQgi8VMHXxXpS6YejDBesy2xI9mDxOLWeelSTqoIH6El6eBHoH5dI3dc56Vi0A82GmunfR5ROHkIfz8yGfVi-RB2ZW98Rg04A0mmAQWrbMd0wmDCmsLjJ0H/s1600/Lenna_D_0911_7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEglqNEvXL8P40r-Ey-0tEnwapQgi8VMHXxXpS6YejDBesy2xI9mDxOLWeelSTqoIH6El6eBHoH5dI3dc56Vi0A82GmunfR5ROHkIfz8yGfVi-RB2ZW98Rg04A0mmAQWrbMd0wmDCmsLjJ0H/s640/Lenna_D_0911_7.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"><b>Otroci ob izgubi enega med starši pogosto
doživljajo stres zaradi strahu, da bodo izgubili še drugega starša.</b> </span><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Gre za
varnost, ki jo mora občutiti otrok, da se lahko normalno razvija. To je tisti
človeški nagon po preživetju. Zato ne smemo biti nestrpni, kadar nam otroci postavljajo
množico vprašanj, povezanih z nami samimi. Nekako si hočejo zagotoviti, da bo
vse v redu, umiriti strah v sebi. Pogovorimo se z njimi. Odkrito. Hkrati ne
pozabimo, da jih vedno pravočasno obvestimo, kadar ne bomo uspeli narediti
nekaj na način ali v času, kot smo jim predhodno povedali. Naš izgovor »saj je
samo deset minut« je za otroka in strah, ki se porodi v njem v trenutku, ko nas
ni in nas pričakuje, dejansko nesorazmeren. Čeprav je šlo samo za nekaj minut,
lahko v otroku povzroči stres neizmerno večje razsežnosti. Zanje je že sama
izguba dovolj težko breme, ne ustvarjajmo zanje še dodatnih bremen z
neupoštevanjem njihovega doživljanja situacije.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Največjo napako lahko naredimo, če izguba
spremeni naše življenje na način, ki nima logične in objektivne razsežnosti.</b> Če
smo prej uživali v določenih dejavnostih, kot posamezniki ali družina, ne
pomeni, da moramo sedaj z vsem prekiniti. Seveda je prvič, drugič težko, saj so
se okoliščine spremenile. A če smo radi zahajali v hribe, ker je to prinašalo posebno
lepoto, polnost našemu življenju, nimamo pravice odreči to sebi in ne svoji
družini zaradi izgube partnerja. Izgovori, da je to za nas preveč boleče,
povzroča preveč žalostnih spominov, da ni prav zaradi človeka, ki smo ga
izgubili, enostavno niso sprejemljivi. S svojo bolečino, žalostjo, praznino, ki
je nastala, se moramo soočiti. <b>Če pozabimo vse, kar smo delali, vse, v čemer
smo včasih uživali, smo izbrali umik. Nismo se soočili z bolečino in na ta
način izgube ne moremo preboleti. </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj8Pqk1k8mKxA6tj33LA16G-ijQjjOrGtGB4vEx3IbVUcqHantUbZ8epqcmUZPy-WB2NfnCSZ6vgwCtL5GInnHULNrhyHAlG29_Qiu3bVG1yIyUCHPcq5BrJzHlhXSaU1qWS6YWrUZCN75W/s1600/Lenna_D_0911_8.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="276" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj8Pqk1k8mKxA6tj33LA16G-ijQjjOrGtGB4vEx3IbVUcqHantUbZ8epqcmUZPy-WB2NfnCSZ6vgwCtL5GInnHULNrhyHAlG29_Qiu3bVG1yIyUCHPcq5BrJzHlhXSaU1qWS6YWrUZCN75W/s320/Lenna_D_0911_8.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Kakšno sporočilo dajemo otrokom? </span><b style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;">Otroci
občutijo še dodatno izgubo, saj na čisto poseben način izgubijo tudi nas.</b><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: 10pt;"> </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Čeprav smo tu. Takšno izgubo največkrat še težje prebolijo, saj se z njo
soočajo iz dneva v dan. Predvsem lahko v njih vzbudi vprašanje ali dvom v našo
ljubezen do njih. Tudi oni so imeli radi, njih nič manj ne boli, še manj
razumejo zakaj, a bi se vseeno radi smejali, bili veseli. Vseeno želijo nazaj
tisto, kar so imeli. S tem jim vzbujamo občutek krivde, ker želijo smeh in
veselje v svojem življenju. Ne delajmo tega. Večkrat iščejo krivdo za vaš
odnos, vašo žalost v sebi. Zato nimamo pravice, da se odrečemo življenju »samo«
zaradi tega, ker smo izgubili. Tudi zaradi človeka, ki smo ga izgubili, ne.
Prav gotovo si ne bi želel, da izgubimo sebe, tisto, kar smo bili takrat, ko
smo delili skupno življenje. Ker nas je imel rad ravno zaradi tega, kar smo
bili. Ostanimo torej, kar smo bili. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Imamo pravico živeti dalje in imamo
dolžnost živeti dalje. </b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b><br /></b></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSmStCyfETsm4hvphT-9M9TsHfFRFocvMCL6GANgzPgY69XGHKoSFjsrf11Rwn-atPLXvdBtX7wgMZjVJ0E5e7Sz4g5FjxrJ5EluyozgaBhVSFRrQL7QgihDyxVORWR4vF10w6Wv-1aec3/s1600/Lenna_D_0911_4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSmStCyfETsm4hvphT-9M9TsHfFRFocvMCL6GANgzPgY69XGHKoSFjsrf11Rwn-atPLXvdBtX7wgMZjVJ0E5e7Sz4g5FjxrJ5EluyozgaBhVSFRrQL7QgihDyxVORWR4vF10w6Wv-1aec3/s640/Lenna_D_0911_4.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"><b>Nimamo moči, da bi spreminjali poti v
življenju. Enostavno se moramo naučiti sprejemati.</b> Nihče si ne želi bolečine in
žalosti, a to je druga stran življenja, tisto nasprotje veselju in radosti.
<b>Zato ne »praznujmo« smrti, praznujmo »življenje«. Z vsem, kar je. Z vsem, kar
prinaša. </b>Tudi ljubezen. Najprej do sebe, do vsega, kar je življenje in do
ljudi, ki so del našega življenja. Morda nekoč, enkrat v prihodnosti, tudi
nekoga drugega…<o:p></o:p></span></div>
Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1796411783882672813.post-88003661595841314522013-11-08T20:02:00.001+01:002013-12-22T09:15:23.855+01:00Vmesni čas<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">Verjetno so v življenju trenutki, ko enostavno ne moremo deliti ničesar z drugimi. In trenutki, ko ne moremo drugače, kot da to naredimo. Ni vprašanje egoizma, niti vprašanje večje ali manjše pomembnosti tistega, kar želimo deliti. Verjetno je samo vprašanje ali verjamemo ali ne.</span><br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgWjyukTLAMZLeZLgIyxT_xsfNFCIN9l_dian9mrPL-BtL0Tuh9Dhtn8YETjYgSauAOZi2ZQvFF54LXxSL-wsh23cN6lsiOhB6f5-33zStK_DFk8vwxwPGJ-k4jEG9eMG1RQnYpdTU2Q8F4/s1600/Lenna_08nov2013.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="530" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgWjyukTLAMZLeZLgIyxT_xsfNFCIN9l_dian9mrPL-BtL0Tuh9Dhtn8YETjYgSauAOZi2ZQvFF54LXxSL-wsh23cN6lsiOhB6f5-33zStK_DFk8vwxwPGJ-k4jEG9eMG1RQnYpdTU2Q8F4/s640/Lenna_08nov2013.jpg" width="640" /></a></div>
<br />
<br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">Tukaj, v teh Besedah z Lenno (no, prej so bile Besede s Piko) sem že od leta 2008.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">Pet let bo minilo čez nekaj dni.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">Včasih sem imela občutek, da nima smisla, da sem povedala že vse, da je tako ali tako vseeno... A ni. V bistvu ni bilo nikoli. Samo energije nisem imela. A vedno sem verjela, da so ljudje, ki znajo ceniti to življenje, ki nam je dano. Ne stvari, ne pozicij moči, naj bodo te podprte z inteligenco, položajem, denarjem, lepoto ali čim drugim.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;"><br /></span>
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;">Življenje. Preprosto. Enostavno. Enkratno. In tako zelo čudovito. In zato sem spet tukaj. </span></b><br />
<br />
<br />Lennahttp://www.blogger.com/profile/12352371754696112144noreply@blogger.com0