Ja, bo kar držalo. Ni vzroka in ni posledice ali ne moremo točno vedeti, kaj je vzrok in kaj posledica. Vedno vidik posameznika. Zato je najbolje ostati na edinem, v kar res verjamem. Krog. Kot zaključek, ki se konča na začetku. Ali začetek, ki ima svoj konec na začetku. Vse je vzrok in vse je posledica. In edina popolnost ... krog. Morda sem zato ali zaradi tega spet odšla tja, kjer se energija ujame vame, kjer razpiha vse, kar je slabo in negativno, kjer se "podstrešje" dejansko počisti vse navlake in nesnage misli, ki tiščijo navzdol. Nedvomno mi je tisti "vse ali nič", v katerega verjamem, ker verjamem samo v to, da je vedno nekaj "nič" in drugič "vse", pomagal z vremenom, ki je menjavalo svojo obleko s pomočjo nizkih oblakov, ki jih je veter preganjal po hribih in dolinah. Še najbolj mirno je bilo v gozdu. Morda sem zato želela odprte planjave Pohorja, mojih korenin, mojega trmastega vztrajanja "biti, kar sem".Ker midva sva eno. Čutim tako. Tvoje trdno granitno jedro, ki ga prekriva plast mehke črne zemlje, porasle z visoko travo; tvoja neskončnost odprtosti in hkrati skrivnostnosti brezmejnih gozdov; veter in oblaki, nebo in zemlja... vse to si in vse to sem jaz.
Nekaj zame, morda še za koga drugega... za tiste, ki ne gredo skozi ta svet z zaprtimi očmi; za tiste, ki vidijo, slišijo in poskušajo razumeti, čeprav ne čutijo in ne razmišljajo enako kot jaz.
Prikaz objav z oznako veter. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako veter. Pokaži vse objave
sreda, 18. avgust 2010
sobota, 17. julij 2010
S soncem in vetrom po pohorskih grebenih
Če bi lahko danes povzela dan v eno samo besedo, ne bi uspela. Čudovit je enostavno premalo. Ker je bilo toliko lepega, da sploh ne želim v posteljo, čeprav (ne, ni več danes; je že jutri, sobota) bi bilo to najbolje zame. Začel se je hitro. Po Dravski dolini in proti Ribniški koči.
Nato pot pod noge in proti Kopam. Čudovit dan, poln sonca, včasih skoraj preveč, a je veter vedno pravi čas pomagal ohladiti prepoteno čelo. Enkratna narava, sladke borovnice (črnice so zame bolj domač izraz), ob poti čreda konj in verjetno najbolj čuden konj, kar sem jih videla. Kakor, da je sestavljen iz belega in rjavega. Toliko lepega cvetja povsod, med njimi turški nageljni, in drevo-moški in drevo-ženska. Čisto blizu drug drugega. Še je upanje za ta svet.Velika Kopa in preveč vročine, da bi lahko opravičilo še tiste pol ure do Male Kope. Ker je bila slaba vidljivost zaradi pregrete zemlje in zraka, sem opustila idejo in se raje vrnila nazaj.
In zvečer koncert. Jan Plestenjak. Prvič sem bila na njegovem koncertu. Dober, zelo dober koncert. Čudovita besedila, dobra glasba, dobri glasbeniki, oba spremljevalna vokala (Nina Pušler kot ženski vokal), profesionalen nastop in sposobnost zagreti občinstvo v dobri uri do maksimuma. Glede na to, kako vroče je zadnje dni, ko se nikomur nič ne ljubi, še dodaten poudarek res dobre kvalitete. Jap, pela sem danes tudi. Same Janove komade. Mislim, da bom postala njegova fenica. Spoštujem profesionalnost. Razni Predini in Magnifici se lahko skrijejo. Na nobeno njihovo stvar ne grem več, pa če mi še plačajo zanjo. Preveč prepotentni. Zame je lepa njegova Lepa. Zapel jo je čutno, s srcem in dušo. Tako besede niso samo prazna kompozicija, ampak dejansko nosijo svojo vsebino. Sicer pa poslušajte sami ... seveda je v živo (kaj ni vse?!) še boljše...
noro ko te gledam
kurba in devica
včasih si kot laž
včasih kot resnica
kurba in devica
včasih si kot laž
včasih kot resnica
na postelji je svila
od užitka se potiva
daleč spodaj so oblaki
čutim da letiva
od užitka se potiva
daleč spodaj so oblaki
čutim da letiva
globoko grem v tebe
od ognja me zazebe
malo me je strah
ker bojim se sebe
lepa zame ti boš lepa
ko sveče dogorijo
zame ti boš lepa
ko oči zaspijo
se angeli zbudijo
od ognja me zazebe
malo me je strah
ker bojim se sebe
lepa zame ti boš lepa
ko sveče dogorijo
zame ti boš lepa
ko oči zaspijo
se angeli zbudijo
indija v zraku
tople sveče so v mraku
čutim veter tvoje sape
boža me po vratu
tople sveče so v mraku
čutim veter tvoje sape
boža me po vratu
rad bi da verjameš
da bom hranil tvoje sanje
da bom tvoj vojak
da bom padel zanje
da bom hranil tvoje sanje
da bom tvoj vojak
da bom padel zanje
bral te bom počasi
čuval vsako bom besedo
ni me strah če bom spoznal
svojo lastno bedo
čuval vsako bom besedo
ni me strah če bom spoznal
svojo lastno bedo
bodi zame tu
bodi zame čista
in ko bova stara
ti boš zame ista
lepa zame ti boš lepa
ko sveče dogorijo
zame ti boš lepa
ko oči zaspijo
se angeli zbudijo
bodi zame čista
in ko bova stara
ti boš zame ista
lepa zame ti boš lepa
ko sveče dogorijo
zame ti boš lepa
ko oči zaspijo
se angeli zbudijo
Zame ... preprosto lepa ... Pela sem, plesala in si napolnila dušo danes. S soncem, vetrom, glasbo, sanjami, morda novim upanjem ... z lepoto vsega, kar sem "pila" danes vase. Dan presežkov ...
Fotografije, kot en majhen izsek ali poskus prikazati lepoto samo ...
Oznake:
cvetje,
Jan Plestenjak,
konji,
Nina Pušler,
Pohorje,
sonce,
Velika Kopa,
veter
Naročite se na:
Objave (Atom)









