Lepota ženske

Lepota. Nič čudnega, da je lepota ženskega spola, saj se največkrat povezuje ravno z žensko oziroma žensko lepoto. Ne govorimo o moški lepoti (ali manj kot o ženski), čeprav mi je osebno moško telo bolj všeč kot žensko. Normalno, sem pač ženska! A kako je s to žensko lepoto danes?

Ženska mora biti izredno močna osebnost, da ne podleže vsem zahtevam, ki jih sodobna družba postavlja v smislu "sprejemljivo" ali "nesprejemljivo" z vidika lepote ženske. Merila in kriteriji glede lepote so jasno postavljeni. Ženska jih mora upoštevati, če želi biti v očeh drugih lepa.  Ker vse ostalo pomeni zanemarjenost. Prevelika teža, celulit, strije, gube, dlake, sivi lasje, nepopolni nohti, nepopolno beli zobje in kaj je še takšnih vzorcev, ki ne sodijo v pojem lepe ženske. Pritisk. Predvsem na mlada dekleta. Za večino nenehni trud, da ostaneš lep. In mlad. Ker lepa ženska je predvsem mlada ženska. Morda bi lahko postavila kar enačaj. Kakor, da ženska ne more biti lepa v svojih štiridesetih, petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih … 

Drugačna lepota, a vseeno lepota. 

Ohraniti lepoto ali ostati lep zahteva precej časa in predvsem precej denarja. Ne enega in ne drugega večina žensk nima. Ko končno uspeš  priti do frizerja, vzameš v roke kakšno revijo in gledaš vse tiste fotografije žensk, dejansko lahko dobiš kompleks. Če nisi res samozavestna in ne pretirano samokritična ženska. Večina ni takšnih. Postanejo zagrenjene. Kako uspeva drugim, če meni ne? Večina žensk še vedno ne pomisli na zlaganost teh fotografij. Ker nobena ženska v resnici nima takšnega videza, kot ga ima ženska v sodobnih revijah za ženske. A saj ne gre samo za pogled ženske nase! Če bi se same sprijaznile z določenimi zadevami, jim večkrat okolje to ne omogoča. Partnerji. Še največkrat ženske same. Druga z drugo znamo biti prave »hudičevke«. Seveda zavijemo vse v celofan, kar še bolj boli: »Srečna ti, ker te ne motijo tvoje kile …«.

Kakšne so besede res lepih žensk? Pomembna je notranja lepota. Ne pazim na hrano; srečna sem, ker lahko jem, karkoli hočem. Kakšne plastične operacije?! Sveži zrak, gibanje, dva litra vode, nič drugega. Bodite to, kar ste. Lepo. Zakaj potem ve niste to, kar ste?! Najbolj banalno: kakšna depilacija?! Pustite dlake, da rastejo povsod tam, kjer pač rastejo! Nehigienično?! Nesprejemljivo?! Potem pa nehajte s frazami, ki vas postavljajo na mesto »srečnih izjem«. Ker je za vašim videzom ogromno truda, časa in predvsem denarja. Ja, verjetno ste bile že »rojene lepe«. Notranja lepota. Dve besedi, ki mi v povezavi z lepoto ženske dejansko dvigneta pritisk.

Moški so moški in bodo ostali moški. Lepe ženske so za njih kot dober avto. Nekaj, čemur se težko odrečeš. Ali se ne moreš. Seveda stereotip, a za povprečnega moškega to drži. Ker je povprečen moški predvsem vizualen tip človeka. Čisto naravna zadeva. Njegova prva komunikacija s svetom okrog njega se vzpostavi skozi oči. Ženske sploh opazili ne bodo, če jih ne bo pritegnila v prvi vrsti njihova lepota. Potem šele sledi tista »notranja lepota«, a predvsem takrat, ko razmišljajo o resni zvezi. Za seks notranja lepota ni potrebna. Ženska kot dodatek uspešnega moškega mora biti lepa. Vse ostalo za moškega ni uspeh. 

Včasih mislim, da so tudi moški postali žrtve tistih fotografij žensk, ki jih gledam pri frizerju. Trideset let nazaj je bilo normalno, da ženska ne more imeti enak videz pri štiridesetih kot pri dvajsetih. Danes so nekateri možje tako kritični do svojih žena, da dejansko lahko to povzroča frustracije pri ženskah. Predvsem pa vprašanje, kdo sploh sem. Če imaš nekoga rad, potem ti ni vseeno, kakšen si v njegovih očeh. Ženskam to ne pomeni samo dvom v ljubezen njihovih partnerjev, ampak predvsem dvom vase. Negotovost, še večjo ujetost v nekaj, kar dejansko pomeni omejevanje v tem, da sem, kar sem. Določene ženske sploh ne jedo več. Poje pol jogurta in se je tako najedla, da ne more več. Oprostite, pol jogurta ni nič! Ali se potijo v fitnesih, hodijo na kavitacije, pa botoks in kaj je še takšnih zadev. Izgubljajo sebe, a se tega sploh ne zavedajo.

Še nekaj lahko opazim. Nekatere ženske, katerih edini argument (ali največji) je bil njihova lepota, se večkrat v zakonu čisto spremenijo. Kakor, da je šlo dejansko za »lepoto z namenom«. Ja, fraza, ki jo uporabljajo lepotna tekmovanja. Namen je seveda očiten. Dobiti moškega (bolje ustreznega moškega). Kakor, da sta jih trud in odrekanje pri doseganju namena  čisto izčrpala, se potem »prepustijo«. Tudi tega ne razumem. A ni najbolj pomembno, da sem všeč sama sebi, da sem zadovoljna sama s sabo in se dobro počutim v svoji koži? 

Uživam, kadar čutim poglede moških na sebi. Uživam, ko si oblečem kakšne kavbojke in majčko in vem, da sem še vedno seksi. Biti seksi je zame predvsem, kako čutim sebe kot žensko. Uživam, ko sem v naravi in se sprehajam. Uživam, ko grem na kolo, v hribe in uživam, ko si privoščim kakšen dober borovničev zavitek na koncu poti. Čeprav me kakšno jutro gube »presenetijo« (niso vedno enako globoke), sem pač tu, kjer sem. V določenih letih. Gube so moje izkušnje. In so moje. Dokler bom zdrava in sprejemala sebe, bom lepa. In bom všeč moškim. Predvsem pa sebi. Kaj si mislijo ostale ženske, me ne briga. 

Ja, lepota ženske, ki bi normalno morala biti predvsem stvar moških (v primeru konkretne ženske stvar konkretnega moškega) postaja predvsem stvar žensk. Narobe svet!  Res, narobe svet … 

Kaj naj rečem za zaključek? Vsaka ženska je lepa? Ne, tudi to je danes zlorabljena fraza. 

Lepota ženske je subjektivna. Minljiva. Njena očarljivost ostaja. Vse življenje. 

Očarljiva ženska ne razmišlja o svojem videzu. Preprosto ve, da je v vsakem trenutku brezhibna. Zato je brezhibna za ljudi okrog sebe. V tem je skrivnost njene očarljivosti.

Lepota ni nekaj, kar slečemo, sezujemo, odstranimo.

Lepota je tisto, kar ostane, ko ni ničesar več, samo mi. Neponovljivi v svoji enkratni lepoti.